4. rojstni dan - Vse najboljše AC MILAN SLOVENIJA!

Od zlomljenih hrbtov & ukradenih VIP vstopnic, do neizmernega veselja in nogometnih ekstaz.

»…Glej, spet je prišel Galliani, hitro!«, tako sta skoraj dve leti nazaj »Rumeno kravato« lovila Presidente Davor in podpredsednik Pero. To je bila le ena od dogodivščin, ki smo jih imeli v Klubu navijačev AC Milan Slovenija zadnja štiri leta odkar smo skupaj. Verjetno ste že uganili, 14. Februarja 2012 smo ustanovili naše društvo, ki praznuje četrti rojstni dan. No naši začetki segajo že veliko dlje, saj smo našo skupnost gradili več let, najprej na forumu kjer smo leta 2007 ustanovili prvo organizirano virtualno debato na temo Milana v Sloveniji. Čas gre hitro za vse in tudi v našem primeru je tako.

Klub je neprimerno veliko večji od začetnih dni obstoja, saj so minila 4 leta od naših uradnih začetkov. Poudariti moram da rastemo organsko po stopničkah, nikoli nismo bili predrzni in si delali utvar, naša rast poteka tako kot mora – brez preskakovanja ovir. Člani ste srce kluba in res bi rad videl, da se čim prej dobimo v velikem številu in proslavimo naš obstoj in naš Milan, ki ga imamo vsi tako radi. V preteklih letih je bil obisk tekem resda izredno številčen, toda ostala srečanja kot so pikniki so bila za moj okus premalo obiskana. Naslednje leto bomo praznovali peto obletnico in nadejam se številčne množice Milanistov na kupu. Izmenjevanje zgodb, debate in zafrkancije so nujno potrebne za razvoj naše skupnosti in zato vas izzivam, da se organizirate in potrdite udeležbo naših srečanj o katerih boste še obveščeni. Milanisti moramo biti še bolj združeni.

Razlog za obstoj kluba je povezovanje Milanistov v Sloveniji, ustvarjanje te čudovite skupnosti in izobraževanje vseh nas skupaj, kaj Milan dejansko pomeni. V veliko veselje mi je odgovarjati vsem, ki nam pišete ter kličete za informacije, zato to počnite ŠE NAPREJ. Cilj kluba je, da se vsak obrne na nas in na naše medije glede samih informacij okoli kluba navijačev in institucije, ki se nahaja na Via Aldo Rossi 4 v Milanu. Za vso širšo skupnost skušamo iztržiti čim več pomembnih informacij in približati rdeče-črn svet vsem tistim z rdeče-črnim srcem. Opravljamo nalogo, ki je za nas obenem poslanstvo in hobi. Spominjam se časov ob koncu prejšnjega stoletja, ko smo prejeli glavne informacije iz teleteksta in večernih oddaj Controcampo na Mediasetu. Če nisi bil blizu meje z Italijo si lahko pozabil na italijanske časnike, ki so bili takrat glavni vir informacij ljubiteljev Calcia. Danes, 15 let kasneje so se zadeve tako drastično spremenile, da človek sploh ne more verjeti svojim očem. Če bi mi takrat nekdo dejal, da bomo dobili slike iz vsakega treninga, gledali vsako tekmo in izvedeli spremembe postav eno uro pred tekmo, bi si mislil da je totalno »usekan«. Iz dneva v dan se svet informacij spreminja in ob tem se spreminja tudi sam nogomet. Žal mi je le, da nismo kluba ustanovili veliko prej, saj smo bili štiri leta nazaj že v preveliki zamudi. Pred tem sem le dvakrat odšel na tekme Milana, saj si takrat kot študent nisem mogel privoščiti visokih cen, ki so jih takrat za oglede tekem ponujale agencij. Zato je bil moj glavni cilj obstoja kluba navijačev približati doseg ogledov tekem po »ljudskih« cenah, med vse slovenske navijače, željne italijanskega Calcia. Zelo smo ponosni, da smo to uspeli storiti in presegli smo vsa naša pričakovanja. Kljub slabšim rezultatom je bil vaš odziv fantastičen in fenomenalen, skratka pustili ste nas odprtih ust. V teh štirih letih smo organizirali več kot 25 ogledov tekem in z veseljem oznanjam, da smo prav vsakega uspešno izvedli. Včasih se seveda pojavijo tudi težave, enkrat so nam nepridipravi ob razprodanem San Siru ukradli dve dragoceni VIP vstopnici za tekmo Lige Prvakov dobro uro pred začetkom tekme, toda tudi to oviro smo preskočili in vse spravili pod streho San Sira. Zgodbic izpred San Sira je malo morje, večkrat si jih tudi izmenjamo na naših piknikih, ko se dodobra nahranimo z dobrotami iz žara za katere poskrbi naš Alen, ter spijemo kakšno kapljico rujnega preveč.

 »Saj to je bilo včeraj«, stavek ki me prešine, ko pomislim na naš prvi skupni ogled San Sira, še preden smo bili Milan Club. Bila je zima, bil je mraz in tistega 15. Januarja 2012 smo se prvič skupaj odpravili na San Siro, ko je Milito  ob 22h zlomil hrbet Abateju, zadel ter nas žalostne poslal domov. Takrat in mesec kasneje po »zadetku« Muntarija proti Gobbom se je začelo sivo obdobje Milana, ki za nas pravzaprav ni bilo le sivo. V takšnih trenutkih opaziš koliko je Milanistov in koliko ljudi pri nas v Sloveniji ljubi ta klub. Začela se je napoved za slabe sezone, v katerih  velikih uspehov ni bilo, navijači pa smo si od trenutka do trenutka lahko privoščili kakšno slavje ob pomembni zmagi, ki je bila velika žal samo tisti dan. Verjetno na prvi pogled zgleda res tako, toda vsaka majhna zmaga je podkurila ogenj, ki v naših srcih gori rdeče-črno. Imeli smo veliko spodrsljajev in pred tem ogromno število uspehov, ampak zavedanje, da bomo za vedno ostali rdeče-črni, tudi v B in tudi v Serie C, je vsaj zame neprecenljivo. Neprecenljivo, beseda, ki jo redno uporabljamo predvsem zaradi reklame bančne kartice in beseda, ki jo pregosto »zlorabljamo«. So ljudje, ki te besede ne razumejo in je ne cenijo v takšni obliki, kot bi jo morali. Neprecenljivo je to, da smo vedno bili za naš klub in vedno bomo. Neprecenljivo je ponovno čakanje tistih novih-večnih 7 dni, da spet odbije začetek tekme, pa čeprav se zavedamo, da imamo včasih majhne možnosti za zmago. Po vsakem porazu si vročekrvno rečemo »Kaj na to sem čakal cel teden?«. Ne dragi moj Milanista, nisi čakal na to, čakal si na ta rdeče-črn dres in grb, ki ti vsakič prižge plamen v očeh, čeprav za eno samcato sekundo. Trenutna »agonija« okoli kluba se vleče že četrto leto, mene pa spominja na neko podaljšano verzijo, ki se nam je pripetila maja 2005, ko smo izgubili tisti prekleti finale v Istanbulu. Takrat je nočna mora traja dve leti, potem pa je Il Diavolo končno izbruhnil in pobrali smo tisto, kar nam bi moralo biti namenjeno že takrat v Turčiji. To je nogomet, to je življenje v katerem je zagotovljen le zadnji utrip srca, ki pa ni še tako blizu. Nikoli ne smete pozabiti: feniks se bo vedno dvignil iz pepela, to pa je tudi glavna lastnost našega Milana. Sam v sebi dobro vem, da je za nas usojen vrh nogometnega Olimpa in ta bo prej ali slej SPET naš. Minili bodo dnevi, minila bodo leta, prihajali bodo sivi lasje ampak ljubezen bo ostala za vedno. Prenesli jo bomo naprej, ker Milan ni le klub, ampak način življenja, družina, blaznost, strast in predvsem upanje. Nobeden posameznik ni večji od našega kluba in Milana, čar vsega je skupen krog ljudi in družina, ki jo iz dneva v dan skupaj ustvarjamo. Počutite se tako in bodite ponosni z Milanom v srcu!

Ob tem jubileju bi se v imenu kluba navijačev AC Milan Slovenija zahvalil vsem, ki nas spremljate in nas poznate. Posebna zahvala pa gre seveda vsem članom za vašo enkratno družbo in podporo. HVALA!

Anej Škerl

Organizator ogledov tekem in ustanovitveni član kluba navijačev