Pomembna zmaga proti Fiori

Milan 2:0 Fiorentina; Bacca in Boateng za veliko zmago na derbiju

Milan je po gostovanju v glavnem mestu Italije, kjer je prišel do točke proti Romi, tokrat na San Siru gostil Fiorentino, v prvem »povratnem« krogu Serie A. Moštvi sta se prvič pomerili avgusta, ko je bila Fiorentina konkretno boljša in je tudi zasluženo zmagala. Skoraj pet mesecev kasneje, je Fiorentina povratno tekmo čakala kot manjši favorit, Milan pa s svojo prvo polovico sezone ne more biti najbolj zadovoljen.

Kljub vsem dejstvom, ki gredo morda v prid vijoličastim iz Toskane, pa je obe ekipi v nedeljo čakala nova tekma in nova priložnost za dokazovanje. Po katastrofalnem učinku proti ekipam iz dna lestvice, je Milan nato proti Romi prikazal nekaj nogometa, tako da so tisti najbolj optimistični lahko upali na ugoden rezultat. Domačini tekme ne bi mogli začeti bolje, saj so že v četrti minuti povedli! Bonaventura je z odlično podajo zaposlil Bacco, Kolumbijec pa si je ob Tomoviću z odličnim preigravanjem priigral prostor za strel in z izjemnim zaključkom matiral nemočnega Tatarusanuja.

Zgodnji zadetek je domači ekipi močno dvignil samozavest, saj so nadaljevanje polčasa odigrali več kot solidno. Gostje so si sicer izborili blago terensko iniciativo, s katero pa so bili povsem nenevarni, saj je četa Siniše Mihajlovića svoj gol branila zrelo in disciplinirano. V prvem delu tako nismo več videli nevarnejših akcij, kljub temu pa je bila tekma zanimiva in s kar visokim tempom. Na polčas sta se moštvi torej odpravili z minimalnim vodstvom Rossonerov, ki so brez večjih težav zadržali en gol prednosti, ki jim ga je priboril Kolumbijec Bacca.

Drugi polčas se je pričel podobno kot se je prvi končal. Fiorentina je hitro prevzela posest žoge, za razliko od prvega dela, pa so si gostje v drugem uspeli priigrati nekaj priložnosti. Prvo je v 56. minuti zapravil Kalinić, ko je s približno desetih metrov, precej z leve strani, sprožil proti vratom, a žogo za kar nekaj metrov poslal mimo desne vratnice. Kalinić je bil v priložnosti še enkrat nekaj minut kasneje, ko je prišel do udarca z glavo, na pravem mestu pa se je znašel Donnarumma. Na drugi strani je tudi Milan zapretil, ko je v 62. minuti do izjemne priložnosti prišel Antonelli, ki verjetno z razlogom igra na poziciji bočnega igralca. Sicer odlični italijanski branilec, je žogo sprejel v idealni poziciji za strel z vsega desetih metrov, a je nato proti vratom Tatarusanuja poslal povsem nenevarno žogo, romunski vratar pa ni imel veliko dela s tem poizkusom.

Branjenje domačega gola v drugem polčasu ni bilo na tako visokem nivoju, kot v prvem delu. Fiorentina je lažje prihajala do svoje napadalne tretjine, kljub temu pa si tistih pravih priložnosti niso uspeli ustvariti. V vseh polpriložnostih pa je znova blestel mladi Donnarumma, ki brez težav jasno in glasno poveljuje svoji obrambni liniji in tako vliva dodatno dozo samozavesti celotni ekipi. V 70. minuti je domači strateg opravil prvo menjavo, ko je namesto Montoliva v igro vstopil Kucka, devet minut kasneje pa je v igro vstopil še Boateng, ki je zamenjal Nianga.

V zadnjih dvajsetih minutah nismo videli novih razburjenj. Gostje so še naprej neuspešno pletli mrežo okrog domačega gola, Milan pa je čakal na priložnost iz protinapadov. Tri minute pred koncem rednega dela pa veliko navdušenje na San Siru. V igro je namreč vstopil Balotelli, ki se na San Siro vrača po dolgi odsotnosti zaradi poškodbe. Le minuto kasneje pa sta ravno Mihajlovićeva rezervista razblinila vse dvome o zmagovalcu dvoboja. Kucka je z izjemno podajo našel vtekajočega Boatenga, ki je bil hitrejši od vratarja Fiorentine. Žogo je uspel spraviti mimo Tatarusanuja, nato pa jo brez večjih težav pospraviti v prazno mrežo, za svoj »prvenec« po povratku v sveti dres in za veliko zmago proti letos izjemno močni Fiorentini.

Zmaga na nedeljskem derbiju je pomembna iz več vidikov. Milan je končno uspel premagati ekipo, ki se na lestvici nahaja v samem vrhu, prav tako je uspel povezati dve več kot solidni tekmi, za nameček pa je Fiorentina končno spet padla na San Siru. Zadnjič se je to zgodilo v sezoni 2010/2011. Torej dolge 4 sezone Milan ni prišel do domače zmage proti Vijoličastim, tokrat pa je jim je to kar malce nepričakovano uspelo. Z deveto zmago v sezoni se je Milan vrnil na šesto mesto, ki bo po vsej verjetnosti še vodilo v Evropo. Po spodrsljaju Interja tudi famozno tretje mesto ni nedosegljivo (osem točk zaostanka), a v tem trenutku je neresno razmišljati o tej poziciji. Da bi se lahko sploh sanjalo o Ligi Prvakov, morajo varovanci Siniše Mihajlovića najprej narediti niz dobrih tekem, ki bo nagrajen z zmagami, uprava pa mora narediti svoje delo na januarskem mercatu.

Rossoneri v soboto odhajajo v Empoli, kjer bo potrebna nova zmaga proti moštvu, ki ima le točko manj od Milana. Varovance Siniše Mihajlovića torej čaka vse prej kot lahko delo, a če želimo začeti sanjati velike sanje, bo potrebno začeti zmagovati iz tekme v tekmo.

OCENE:

VIDEO (klik)