Brez težav čez Verono

Verona 1:3 Milan; Odlični Honda za pomembne tri točke!

Po reprezentančnem premoru (za Slovenijo zelo uspešnem!), je spet čas za klubski nogomet. Sedmi krog Serie A, se je začel že v soboto, ko je Roma rutinirano odpravila Chievo, Allegrijev Juventus pa je prvič v sezoni oddal točki, proti (gospodu Allegriju zelo ljubemu) zadnjeuvrščenemu Sassouolu. Varovanci Pippa Inzaghija so v sedmem krogu gostovali pri neugodni Veroni, ki je v prvih šestih krogih zbrala enako število točk kot Milan. Rdeče-črni so se v Veroni redkokdaj naigrali, ob dejstvu, da Milanu manjka nekaj igralcev, ki so se v dosedanjem delu prvenstva izkazali, pa smo zato navijači pričakovali napeto tekmo in težko prigarano zmago. Kljub tovrstnim pričakovanjem, pa so nam Pippo in njegovi varovanci, omogočili, da smo tekmo spremljali v precej bolj mirnem vzdušju, saj je bil zmagovalec odločen že po manj kot uri igre.

Prvo akcijo na tekmi, so odigrali domačini, ko je do strela s približno 15ih metrov prišel Toni, čigar strel pa ni predstavljal večje nevarnosti. Gostje so odgovorili tri minute kasneje, ko je bilo vroče pred domačimi vrati, po daljši akciji, pa je s strelom z roba kazenskega prostora, poizkušal El Shaarawy, ki pa je meril preveč po sredini. Pet minut kasneje bi se Torres kmalu vpisal med strelce, ko je odlično sprejel dolgo podajo (ob tem morda storil prekršek, ki pa ni bil dosojen) in nato iz sprožil iz obrata, žoga pa je za nekaj centimetrov zletela mimo desne vratnice. Na drugi strani so nase opozarjali tudi domačini, ko so si v 15. minuti, po neumnosti Essiena izborili prosti strel na 20ih metrih, česar pa niso najbolje izkoristili.

V 21. minuti pa veselje med gostujočimi navijači! Z desne strani je Abate poslal močan predložek v kazenski prostor, na žogi pa je bil povsem sam domači branilec Marques, ki je v želji da žogo izbije, slednjo povsem zgrešil (zadel jo je z zunanjim delom stopala) in jo poslal za hrbet nemočnega Rafaela. Ogromno sreče za Milan, kar pa ne spremeni dejstva, da je na semaforju od 21. minute pisalo: Verona 0:1 Milan! Domačinov nesrečni zadetek ni vrgel iz tira, saj so bili le štiri minute kasneje, povsem blizu izenačenju. Na približno 20ih metrih, je povsem sam ostal Hallfredsson, ki je žogo potegnil do roba kazenskega prostora in nato sprožil, žoga pa je le za nekaj centimetrov zletela mimo leve vratnice gostujočih vrat. Odgovor Milana na grožnjo domačinov je bil neusmiljen. V 27. minuti je do žoge prišel El Shaarawy, ki je z izjemno podajo čez pol igrišča (v slogu njegovega idola Kaka`ja), »prepolovil« obrambo Verone in našel osamljenega Hondo, ki je brez težav rutinirano premagal domačega vratarja. Po le pol ure igre so gostje vodili že z dvema goloma prednosti, prepolne tribune na Bentegodiju, pa si niti v najbolj črni nočni mori, niso predstavljale takšnega razvoja dogodkov.

Če je tišina na štadionu, nakazovala kot da so se domači navijači že vdali v usodo, pa se s tem niso strinjali njihovi ljubljenci. Kljub visokem zaostanku, se domačini niso predali in so si v nadaljevanju polčasa priigrali dve izjemni priložnosti. Najprej je Luca Toni v 28. minuti z izjemnim strelom (pol »škarice«, pol volej) poizkušal premagati Abbiatija, ki je žogo s skrajnimi močmi uspel odbiti v kot. Štiri minute kasneje, pa skorajda identična akcija, le da je Toni tokrat zaključil z glavo, z izjemno intervencijo pa se je ponovno izkazal Abbiati. Po dveh izjemnih akcijah veterana Tonija, Milan odgovarja v 34. minuti, ko v izjemno kombinatorni akciji, sodeluje pol ekipe, po predložku Abateja z desne strani, pa žoga odhaja v gol avt (nastreljan Poli). Domačini so še enkrat zapretili ob zaključku polčasa, ko je najprej Toni v 38. minuti streljal z roba kazenskega prostora, a je Abbiati žogo ujel, štiri minute kasneje pa je poizkusil še Ionita, ko je Abbiati sicer malce slabše posredoval, je bil pa zato najbližji pri žogi, danes spet odlični Abate. Moštvi sta se tako na odmor odpravili z visokim vodstvom Milana, ki je bilo zasluženo, ob tem pa ne pozabimo, da bi semafor ob malce drugačni volji »boginje Fortune« lahko kazal tudi bolj kisel obraz, gledano z naše perspektive seveda. A ravno to je čar nogometa, mar ne?

V drugem polčasu smo pričakovali ofenzivo domačinov, ki so že v prvem polčasu, tudi po zaostanku z dvema zadetkoma, pokazali da se ne bodo kar tako predali. Kmalu po začetku drugega dela, je bilo jasno, da so se gostje zavedali od kod jim grozi največja nevarnost, saj so v nadaljevanju tekme Tonija odlično nevtralizirali. Po desetih minutah jalove premoči Verone, pa so varovanci Pippa Inzaghija ponovno pičili kot ose. Prvo nevarno akcijo so odigrali v 55. minuti, ko je Honda odlično zaposlil Torresa, slednji pa je nato s predložkom iskal El Shaarawya, a je vratar žogo brez težav prestregel. Je bil pa Rafael zato brez moči, že minuto kasneje. Tokrat se je z asistenco izkazal Rami, ki je podobno kot El Shaarawy v prvem polčasu, s podajo čez pol igrišča zaposlil Hondo. Japonec se je zapodil proti gostujočim vratom, prišel v neposredno bližino gola in brez težav zabil še drugič na tekmi. Izjemne predstave letečega samuraja in njegov že šesti zadetek v vsega sedmih tekmah!

Milan bi kmalu prišel do povišanja vodstva v minutah ki so sledile. Že v 58. minuti se je na levi strani z domačimi branilci, poigraval El Shaarawy, v nadaljevanju akcije pa sta bila blokirana strela tako Honde, kot Torresa. Dve minuti kasneje, pa je nase ponovno opozoril Abate, ki je z roba kazenskega prostora, ne karakteristično zanj, streljal s slabšo levico, žogo pa za dober meter poslal mimo desne vratnice. Po seriji gostujočih priložnosti, se je igra malce umirila, fantom iz Milana, pa se roko na srce ni dalo več igrati že odločene tekme. V zadnji tretjini tekme, smo zato spremljali enosmeren promet proti vratom Milana, ki pa Abbiatiju in branilcem, ni predstavljal prevelikih težav. Domačini so prvi nevaren napad izvedli v 65. minuti, ko je Alex blokiral strel z roba kazenskega prostora. Štiri minute kasneje je Inzaghi izvedel prvo menjavo, ko je namesto Torresa, v igro vstopil Menez. V 74. minuti, je bilo ponovno vroče pred vrati Milana, ko so gostujoči branilci uspeli blokirati strel Tonija z vsega petih metrov. Verona je napadala še naprej, naslednja nevarna akcija pa je sledila že minuto kasneje, ko po nevarnem predložku z leve, na srečo nihče od domačih igralcev ni prišel do žoge.

Po seriji domačih polpriložnosti, je sledila še druga menjava pri Milanu, ko je v igro namesto El Shaarawya, vstopil Bonaventura, v 85. minuti pa je Pippo izkoristil še zadnjo menjavo, ko je v igro namesto igralca tekme, Honde, v igro poslal branilca Bonero. Zlobni jeziki bodo dejali, da je bil že sam vstop Bonere dovolj, da Milan znova ni ohranil nedotaknjene mreže, a tovrstna trditev je zagotovo izrečena v šali, saj Bonera ni imel nič pri golu Verone, ki so ga domačini dosegli v 87. minuti. Nico Lopez, ki je v igro vstopil v 72. minuti, je lepo preigral Muntarija in z roba kazenskega prostora, sprožil pravo bombo, ob kateri je bil Abbiati brez moči. Škoda, da obramba ni zdržala brez prejetega zadetka, iskreno povedano pa smo si zadetek v lastni mreži zaslužili, zaradi preveč anemične igre v zadnje pol ure, domačini pa so si po trudu skozi celotno tekmo, prav gotovo zaslužili vsaj častni zadetek. Zagotovo bi bilo v Veroni precej bolj vroče, če bi domačinom uspelo zadeti tudi v 89. minuti, ko je po predložku Campagnara in podaji Tonija z glavo, žogo le za kak centimeter čez gol poslal Lopez. To je bila tudi zadnja lepa priložnost na tekmi, za konec pa velja omeniti še (prestrogo?) dosojen rdeči karton veteranu Rafi Marquesu v 93. minuti, le minuto pred koncem tekme.

Milan je s četrto zmago v letošnji sezoni, na lestvici preskočil Udinese, za tako želenim tretjim mestom, pa zaostaja vsega eno točko. Če zanemarimo »velikane«, je hit prvenstva prav gotovo Sampdoria, ki je v sedmih tekmah zbrala 15 točk in zaseda visoko tretje mesto. A kot nas uči zgodovina, tovrstne ekipe v Italiji sčasoma zdrsnejo na mesta od 5. do 10., zato prav gotovo veseli dejstvo, da ima Milan med velikani, takoj za Juventusom in Romo, najboljši start v sezono! Trenutno nam v hrbet gleda Napoli, ki zaostaja tri točke, Inter in Fiorentina pa pet točk. Za primerjavo: Milan je lani po sedmih krogih, zasedal skromno 12. mesto, z vsega osmimi zbranimi točkami, za Romo pa smo po manj kot petini prvenstva, zaostajali za ogromnih 14 točk (letos le za 4), za Napolijem in Juventusom pa 11 (letos le 5 zaostanka za Juventusom in 3 prednosti pred Napolijem). Za šest točk nam je bežal tudi mestni tekmec Inter, ki nam letos gleda v hrbet. Tovrstna statistika, sploh tako zgodaj v samem začetku tekmovanja, ni ravno relevanten podatek, je pa dovolj zgovorno dejstvo o razliki med lanskim in letošnjim Milanom.

V osmem krogu, Milan na domačem San Siru, gosti neugodno Fiorentino, ki je sezono začela pod pričakovanji, kljub temu pa gre za moštvo, ki razpolaga z zelo kvalitetnim kadrom. Milan zmago proti vijoličastim potrebuje iz več razlogov. Deloma zaradi nadaljevanja pozitivnega niza, predvsem pa zaradi dejstva, da Milan na zadnjih treh domačih tekmah, proti Fiorentini, ni uspel zmagati. Še več, v treh zadnjih sezonah, Milan na domačem San Siru proti Fiorentini ni osvojil niti točke! Še najbolj boleč je bil neuspeh v sezoni 2011/12, ko nam je Fiora prizadejala poraz, po katerem smo izgubili prvo mesto na lestvici, katerega nato vse do konca sezone, nismo uspeli povrniti. Resda smo imeli proti vijoličastim več uspeha na njihovem igrišču (v zadnjih treh tekmah 2 remija in zmaga) a nedeljska zmaga na domačem igrišču, bi poslala močan signal, tako Fiorentini, kot tudi ostalim tekmecem. Signal, da imajo letos moštva v Italiji opravka z novim Milanom, Milanom ki ničesar ne podarja, Milanom, ki si je zapomnil vse težke udarce, ki jih je prejel v zadnjih dveh sezonah in jih je letos odločen vrniti. Idealen nasprotnik za tovrsten začetek pa je ravno Fiorentina, ta ista Fiorentina ki se je na zadnjih treh gostovanjih iz San Sira, vedno vračala nasmejana. Čas je, da jim »zbrišemo« nasmešek iz obraza!

OCENE GAZZETTA: