Reportaža: Milan - Inter (04.05.2014)

»Končno!«, so bile besede iz ust Milanistov po tekmi z bratranci, v katerih je bilo čutiti predvsem veliko olajšanja in optimizma pred zaključnimi boji za Evropo. Predvsem optimizma pred prihodnjo sezono, ki bo morala biti precej bolj uspešna kot je bila letošnja.

Zadnji izlet slovenskih Milanistov v letošnji sezoni se je končal zmagovalno. Nekoliko manj zmagovalno je bilo za dva oziroma tri navijače Intera, ki so se nam pridružili na poti, ob tem pa celo upali na pozitiven rezultat svoje ekipe. Optimizem pač, od nečesa morajo živeti.

Na pot proti San Siru smo se, kot po navadi, podali v jutranjih urah iz prestolnice. Tokrat se je v »spodnjih prostorih« domači rujni kapljici pridružil še žar in pleskavice, ki so čakale do Milana, da jih v poslastico spremeni Alen Žužej, poznan kot »Slovenian fan club Jamie Oliver«. Potem, ko smo uredili uvodne finese, smo krenili po zmago. Presidente je imel v jutranjih urah sicer nekoliko težav z branjem ženske pisave (ta je seveda več kot berljiva) in je koga rahlo preimenoval, a mu tega nihče ni zameril. Smo pa očitno izgledali kot turistična agencija, saj sta se nam na poti nič kriva, nič dolžna na avtobus v Sežani »uštulila« dva navijača, ki sta šele po pogovoru z Anejem ugotovila, da nismo Tentours. Če sta bila Interista, sta verjetno srečna, da nista potovala z nami.

Te »sreče« pa nista imela dva, ki sta se nam vseeno pridružila na poti. Eden od njiju je bil celo tako pogumen, da je pri interni stavnici vplačal kar štiri različne rezultate – en remi in tri različne zmage Interja. Z drugimi besedami, vnaprej se je odpovedal 14 evrom, ki jih očitno ni potreboval, saj si drugače ne gre razlagati takšne smešne napovedi. Ali pa je šlo le za trenutek »norosti«, ko se ni zavedal, kaj dela (v primeru, da slučajno to bere, malo heca more biti, da ne bo zamere).

Brez obveznega »šprička« na avtobusu seveda ni šlo. Moralo je treba dvigniti tako ali drugače in špricer je preverjena metoda, ki je delovala tudi tokrat. Milano je bil vse bližje in nekaj čez 14.00 uro smo se že znašli pred trafiko na podzemnem postajališču Lampugnano, kjer nas je večina izstopila ter se odpravila proti centru. Nekaj organizatorjev in potnikov pa se je z avtobusom odpravilo naprej proti stadionu, kjer so pripravljali vse za kasnejšo pojedino. Duomo, Milan Store, piva v centru in že je bil čas za vrnitev k avtobusu. Želodci so bili prazni in zanje je poskrbel Alen, ki sem ga omenil zgoraj. Moram priznati, da je bil hamburger dejansko vrhunski, ob tem pa zahvala Jožetu Hacku in njegovemu sinu Dejanu, ki sta kot sponzorja gostovanja omogočila več kot potreben prigrizek. Tako, želodci so polni, grla mokra, vstopnice v roki, San Siro pa že vabi. Nekaj čez 19.00 uro smo se že odpravili vsak proti svojemu delu stadiona, s tribun pa je bilo slišati, da se atmosfera že ogreva.

»Interista pezzo di merda« je bilo seveda prvo kar smo družno skandirali, potem ko smo se namestili na Curvi Sud, pripravljeni, da vidimo zmago svojih ljubljencev. Prihod igralcev na igrišče, žvižgi za merde, napoved postav, pesem »Sara perche ti amo« in Milanova himna je nekaj, kar pravega Milanista težko pusti ravnodušnega. Sodnikov žvižg in začelo se je. Milan je imel pobudo v srečanju, katerega ritem je bil v prvem polčasu na nivoju slovenske lige. Vseeno so si Rossoneri priigrali nekaj priložnosti in eksplozijo San Sira po strelu Kakaja je preprečila prečka. Scenarij prvega polčasa je bil podoben tekmama z Rubentusom in Atleticom iz Madrida. Ravno zato se je v nas naselil strah, da utegnemo v kratkem dobiti zadetek. K sreči se to ni zgodilo. Nato pa je prišla 65. minuta. Dinamit, ki je čakal v telesih Milanistov se je končno lahko sprostil. Balotelli podaja, De Jong zabija in buuuuuuuuuuummm!! Eksplozija navdušenja na San Siru. Energija, adrenalin in evforija te ponesejo do stopnje, ki jo lahko sproži redko katera stvar. Slavje z navijači okoli sebe, ki jih prvič vidiš, norišnica na tribuni, vse to so stvari, ki takšno tekmo naredijo posebno. Po glasnem »chi non salta nerazzuro e« vseh Milanistov na stadionu, se energija in veselje nekoliko poležeta, zamenja pa ju konstantno gledanje na uro in mrzlično pričakovanje zadnjega sodniškega žvižga. Sam zase vem, da sem od 65. minute naprej na pano, kjer se beleži čas, pogledal točno 137-krat J

V trenutku, ko je sodnik še zadnjič zapiskal je bilo čutiti ogromno veselja, predvsem pa olajšanja. Končno spet zmaga na ligaškem derbiju- prva po aprilu 2011, ko nam jo je z dvema zadetkoma prinesel Pato, enega pa je takrat dosegel »tisti«. V časih, ko navijači Milana več trpimo, kot uživamo, je bila ta zmaga pravi balzam na dušo in balzam za rane, ki so nastale v preteklih mesecih. Seveda se ne gre slepiti, da bo zaradi te zmage sedaj vse lepše, je pa seveda lepo vedeti, da si do naslednjega derbija glavni v mestu. No, saj to smo tako ali tako vedno, toda tudi rezultatsko se je tokrat poklopilo na pravi način.

Vožnja proti domu je bila zaradi zmage precej »lažja«, če se tako izrazim. Tako, kot smo letos trpeli po porazih, sta se tokrat počutila »naša« Interista, ki jima do ni bilo do smeha. Delno sta si kriva sama, saj sta izbrala napačno stran Milana. Ampak jbg, nismo vsi popolni J.

Skratka, ob tej priložnosti še enkrat zahvala ekipi AC Milan Slovenija, ki je tako kot vedno, tudi tokrat poskrbela za nemoten ogled tekme!!

Se vidimo drugo leto ;) FORZA MILAAAN!!!!

Avtor: Smiljan Kuhar

Vse slike ogleda na našem FB FOTO ALBUMU (klik).

Tako je svojo izkušnjo z besedami opisal naš prijatelj Smilijan Kuhar, ki z nami redno obiskuje tekme. V letošnji sezoni smo kar 12-krat obiskali tekme Milana. Ogledali smo si 10 domačih tekem na San Siru in eno gostujočo z Interjem ter gostovanje v bližnjem Vidmu. V klubu navijačev smo presegli vsa pričakovanja, saj se je z nami v tej sezoni na tekme odpravilo več kot 300 navijačev. Pohvaliti moramo vse, saj ste navijači kljub slabim rezultatom podpirali klub do konca. Najbolj pa nam je v veselje ko vidimo, da se med vami nato sklenejo prijateljstva tudi izven nogometnega Sveta. Naj vam bije srce za Rdeče-črne še naprej, ker skupaj bomo spet stopili v veličastne dni, ki nam jih bo pričaral naš Milan.

Klub navijačev AC Milan Slovenija