Informacije o članstvu v novi sezoni 2019/2020. Pridruži se nam!

Tudi na Sardniji brez zmage

OCT 29 2014

avtor: Gennaro

Cagliari 1:1 Milan; glede na prikazano igro, točka še uspeh

Zadnji teden v oktobru, je eden tistih redkih tednov v sezoni, ko so tudi igralci Milana občutili igranje dveh tekem v enem tednu,tokratni deveti krog Serie A je bil namreč odigran med tednom. Glavnina tekem, je bila odigrana v sredo in nič drugače ni bilo z gostovanjem Milana pri Cagliariju. Moštvo Zdeneka Zemana, se nahaja v spodnjem delu lestvice, dosedanji največji uspeh moštva iz Sardinije, pa je gotovo ponižanje Interja sredi Milana, ko so gostje s kar 1:4 (vse zadetke so zabili v prvem polčasu!) odpihnili naše bratrance. Varovanci Pippa Inzaghija, so na težkem gostovanju iskali zmago, s katero bi pozabili na podpovprečno predstavo proti Fiorentini in predvsem na drugi polčas, ki je bil najslabša predstava Milana v dosedanjem delu prvenstva. Žal smo doživeli povsem drugačno tekmo, tekmo v kateri je bil Milan večino časa v podrejenem položaju, tekmo v kateri si gostje niso uspeli priigrati niti ene 100% priložnosti, točko pa so si izborili le in izključno, zahvaljujoč genialnosti Bonaventure.

Ekipe, ki jih trenira Zdenek Zeman, so znane po tem, da vse adute stavijo v napad in Cagliari pri tem ni nobena izjema. Logična priprava na takšno ekipo, bi bila torej igra na protinapade, saj izjemno ofenzivno naravnana moštva Zemana, po navadi puščajo ogromno prostora v obrambi. Kmalu po začetku tekme, smo videli da si je tudi Pippo zamislil ravno takšno igro svojega moštva, a v praksi je vse skupaj delovalo bolj klavrno. Obramba Milana je bila prvič izigrana že v četrti minuti, ko so domačini z vsega dvema podajama, neovirano prišli pred Abbiatija, po podaji Cossuja, pa je imel Ibarbo pred seboj povsem prazen gol, mreža Abbiatija pa je ostala nedotaknjena zahvaljujoč izjemni intervenciji Ramija, ki je v zadnjem trenutku posredoval in preprečil zgodnji zadetek. Gostje so na drugi strani, do prvega strela v okvir vrat prišli v 15. minuti, ko je do žoge na robu kazenskega prostora prišel Torres, njegov poizkus pa je bil prešibak in merjen preveč po sredini gola.

Po obdobju mirnejše igre, pa so domačini v 24. minuti prišli do vodstva, pri katerem so imeli (znova) prste vmes tudi nekateri gostujoči igralci. Domačini so po desni strani izpeljali napad in po treh podajah izigrali celotno gostujočo desno linijo. Sledil je odličen predložek Sauja, vtekajoči Ibarbo pa je stekel med Ramija in De Sciglia, ter pred Abbiatijem, ki  je stekel iz vrat, prišel do strela z glavo in zabil za vodstvo Cagliarija. Vsekakor pohvale za izjemno kombinatoriko domačih igralcev in en velik minus za anemično reakcijo skorajda polovice gostujočega moštva. Igralci Cagliarija, se pred polnimi tribunami (po vseh komedijah v zadnjih letih, so po skorajda treh letih, domačini dobili dovoljenje, da tekme na montažnem štadionu, lahko spremljajo tudi gledalci) niso ustavljali. V 33. minuti je po še eni lepi akciji, sam pred Abbiatija prišel Sau, gostujoči vratar pa je s pravočasnim izhodom iz vrat, uspel ubraniti poizkus domačega igralca. V 34. minuti pa na sceno stopa Jack Bonaventura. V eni od številnih nenevarnih akcij Milana, je Bonaventura prišel do žoge na približno 25ih metrih, precej na desni strani. Ob iskanju prostih soigralcev v kazenskem prostoru, je mojstrsko opazil, da domači vratar stoji malce iz vrat in sledil je strel z izjemnim občutkom, s katerim je »lobal« Cragna in Milanu, praktično iz ničesar, prinesel izenačenje.

Gostje so izkoristili psihološko prednost, ki so jo imeli v tistem trenutku in že v 37. minuti prišli do druge in tudi zadnje lepe priložnosti v prvem polčasu. Na robu domačega kazenskega prostora, je žogo vodil El Shaarawy, nad katerim je bil storjen prekršek, sodnik pa je pustil prednost, saj je žoga prišla do Muntarija. Ganski reprezentant je s približno 15ih metrov sprožil po tleh, žogo pa je za kak meter poslal mimo desne vratnice. Ob malce bolj zbranem zaključku, bi Milan na odmor lahko odšel celo z vodstvom, ki pa bi bil, roko na srce, precej nezaslužen. Moštvi sta se na odmor odpravili, vsaka s po enim zadetkom v svoji mreži, navijači Milana pa smo upali, da v drugem polčasu vidimo popoln preobrat in predvsem malce boljšo igro Inzaghijevih varovancev.

Žal se je tudi na tej tekmi, ponovil scenarij iz nedeljske tekme. Po povprečnem prvem polčasu, tako proti Fiorentini, kot tudi včeraj, je sledil še slabši drugi del. Domačini so v drugem polčasu, pokazali več želje po zmagi, pred golom Abbiatija, pa je bilo prvič vroče že v 48. minuti, ko se je v priložnosti znašel Ibarbo, njegov strel pa je z še enim odličnim posredovanjem, blokiral Rami. Gostje so odgovorili tri minute kasneje, ko je do žoge na levi strani prišel El Shaarawy, po preigravanju, pa je njegov strel s približno 14ih metrov, domači branilec uspel blokirati v kot. V 58. minuti, so si domačini izborili prosti strel na vsega 18ih metrih, izvajalec katerega je bil domači kapetan Conti. Njegov izjemno močan strel, je stresel vratnico, če bi žoga za le nekaj centimetrov letela bolj levo, pa bi bil Abbiati brez moči, ki je ob strelu deloval presenečen in nepripravljen.

Po zanimivem uvodu drugega dela, je sledila bolj slaba predstava, tako na eni, kot na drugi strani. Domačini so imeli terensko iniciativo iz katere pa si niso uspeli priigrati nevarnejših akcij, gostje pa v trenutku, ko so prišli do žoge, niso uspeli sestaviti niti dveh povezanih točnih podaj, s katerimi bi lahko prišli do morebitnih protinapadov. Podpovprečne predstave, na višji nivo niso uspele dvigniti niti menjave. Gostujoči strateg, je v 67. minuti v igro, namesto vidno nezadovoljnega El Shaarawya, poslal Meneza, le dve minuti kasneje pa je namesto Muntarija v igro poslal še Polija. Če je Poli vsaj kazal znake požrtvovalnosti na sredini igrišča, pa je Menez znova razočaral in počasi pada že v serijo slabših predstav. Svojo zadnjo potezo na tekmi, je Inzaghi izvedel deset minut kasneje, ko je menjal napadalca za napadalca, namesto Torresa, ki se je sicer trudil a brez učinka, pa je v igro vstopil Pazzini, ki v zadnjih desetih minutah ni pokazal praktično ničesar (če zanemarimo nepotrebno pričkanje z sodnikom v trenutku, ko Milan lovi gol za zmago).

Po dolgem obdobju brez izrazitih priložnosti, bi domačini kaj kmalu do zmage prišli v samem zaključku tekme. Po še eni zmedeni reakciji gostujoče ekipe, je do izjemne priložnosti po povratni podaji, prišel Farias, ki je z vsega šestih metrov, povsem neoviran, uspel nastreljati Abbiatija in tako gostujočemu vratarju omogočil, da se izkaže z izjemno obrambo. Gostje do odgovorili v 93. minuti, ko so bili v celem polčasu še najbližje zadetku in to šele v predzadnji minuti tekme! Do žoge je na 30ih metrih prišel De Jong, iz igre lepo vrgel nasprotnega igralca, nato pa proti domačim vratom poslal pravi projektil, ki pa je za kak meter zletel mimo leve vratnice. Le minuto kasneje po poizkusu De Jonga, je glavni sodnik še zadnjič zapiskal in oznanil delitev točk med Cagliarijem in Milanom.

Milan ponovno ni navdušil in se z še enega gostovanja več, vrača brez polnega izkupička. V dosedanjem delu prvenstva so rdeče-črni v gosteh uspeli zmagati dvakrat. Prvič je bilo to v nori tekmi proti Parmi, ki pa je letos očitno odpisana, saj so v devetih tekmah zabeležili le eno zmago in kar 8 porazov, drugič pa na težkem gostovanju pri Veroni. Ob teh zmagah, je Milan v gosteh še trikrat remiziral, ostaja pa občutek, da bi predvsem proti Empoliju in Ceseni, Pippo in ekipa lahko iztržili precej več. Bolj kot sam izkupiček točk (Milan ima le en poraz, skupaj z Juventusom, Romo in Sampdorio najmanj v ligi), v oči bode sama igra, ki jo igralci prikazujejo v zadnjem času. Deluje, kot da se moštvo nahaja v neki manjši krizi, največ pa igralcem lahko zamerimo ravno na področju borbenosti in koncentracije. Pred sezono, je trener Milana govoril, da njegova ekipa točk ne bo izgubljala, ker bi bila manj motivirana in bi si manj želela zmage, v zadnjih dveh tekmah pa je glavni razlog za izgubo točk, ravno večja želja po zmagi na strani nasprotnika.

Kljub neuspehu na Sardniji, se Milan v tem trenutku nahaja na visokem tretjem mestu, za katerega se lahko zahvali predvsem Fiorentini in Interju, slednja sta namreč premagala Sampdorio in Udinese, moštvi ki sta se nahajali pred Milanom. A računica je jasna. Če bodo Menez in druščina v tekmah, ki sledijo, kazali tako blede predstave, se bo serija tekem brez zmage še podaljšala, posledično pa se bo pozicija na tabeli slabšala. Milan po, na papirju lažji domači tekmi proti Palermu, čakata dve težki preizkušnji, saj Pippo in druščina najprej odhajajo na težko gostovanje k dosedanjem hitu prvenstva, Sampdorii, ki je prvi poraz v sezoni doživela šele včeraj v 90. minuti na San Siru, nato pa sledi mestni derbi. Časa ni veliko, zato upamo da fantje čim prej najdejo žar in borbo, ki jih je krasila v uvodnih krogih prvenstva.