Padel je Napoli
DEC 15 2014
avtor: Gennaro
Milan 2:0 Napoli; Ménez in Bonaventura za pomembno zmago v boju za vrh!
V derbiju kroga je Milan na domačem San Siru gostil Neapeljčane in na tekmi, ki je imela veliko na kocki, po dolgem času pokazal pravi obraz, zasluženo premagal eno najmočnejših ekip v ligi in konkurentom poslal jasno sporočilo, da ostaja v borbi za Evropo. Za doslej največjo zmago Pippa Inzaghija na klopi Milana, sta bila zaslužna novinca v moštvu, Ménez in Bonaventura, vsak od njiju pa je goste načel v začetku polčasov, Ménez v prvem, »Jack pa v drugem. Pogled na lestvico je po pomembni zmagi precej lepši, pridobljena samozavest pa bi lahko odločno vplivala na tekme, ki sledijo.
Domačini so tekmo odlično odprli, saj so že v šesti minuti prišli do vodstva. Akcijo je začel Montolivo, ki je na sredini igrišča naredil višek igralca, podal do Bonaventure, slednji pa še lepše zaposlil Méneza, ki je švignil mimo Koulibalya in z leve strani ciljal daljši kot, žogo pa s pomočjo vratnice poslal v gostujoča vrata. Milan tekme ne bi mogel bolje odpreti! Gostje so se znašli v rahlem šoku a so kmalu vzpostavili ravnotežje, prvič pa so resneje zapretili v 22. minuti, ko je do strela z roba kazenskega prostora prišel David López, ki je z močnim strelom meril po sredini vrat, Diego López pa je žogo uspel odbiti do Callejóna, ki je podobno kot njegov soigralec, precej z leve strani, prav tako močno streljal po sredini, domači vratar pa je žogo ponovno uspel odbiti in jo s pomočjo Armera kasneje tudi ujeti. Isti igralec je poizkušal le dve minuti kasneje, ko je gostujoča ekipa izvedla hiter protinapad, strel po tleh in po sredini vrat pa je López brez težav ubranil.
V obdobju, ko je imel več od igre Napoli, ki si sicer ni priigral nevarnejših priložnosti, pa so domači igralci v 34. minuti nevarno zapretili. Honda je lepo zaposlil vtekajočega Polija, ki se je otresel nasprotnega igralca, nato pa s približno desetih metrov, precej z desne strani, poizkušal z zavrtinčenim strelom v daljši kot, ki pa se mu ni najbolj posrečil. Gostje so odgovorili v 39. minuti, ko je Ménez podaril žogo na 25ih metrih, od daleč pa je poizkušal Callejón, ki je Lópezu omogočil še eno lahko obrambo. Igralci Napolija so bili še najbližje izenačenju v 42. minuti, ko je Callejón zaposlil Higuaina, slednji pa je s podajo na pet metrov iskal osamljenega De Guzmána. Ključno podajo, ki bi se verjetno končala z zadetkom v domači mreži, je prestregel Mexes, ki pa je žogo poslal le za nekaj centimetrov mimo leve domače vratnice. Moštvi sta se na odmor odpravili z minimalno prednostjo Milana, ki je odigral soliden prvi polčas, v določenih trenutkih pa je imel tudi malce športne sreče.
Če smo se pred začetkom drugega dela navijači Milana bali, saj so naši varovanci kar nekaj tekem v letošnji sezoni, v drugem polčasu nerazumljivo padli, pa so nas tokrat Rossoneri demantirali na najlepši možen način. Že v sedmi minuti nadaljevanja so domači igralci po levi strani izpeljali odlično akcijo in povišali svoje vodstvo! Vse je začel Bonaventura, ki je podal do Méneza in povsem neopazno stekel v kazenski prostor nasprotnika. Francoz je žogo podal na levo stran do osamljenega Armera, ki je s filigransko natančnostjo zadel ravno Bonaventuro, kateremu iz neposredne bližine z glavo ni bilo težko matirati nemočnega Rafaela. Odlična akcija za gol, ki je prelomil tekmo! Le pet minut kasneje bi domači igralci kmalu zabili še tretjega, ko je Bonaventura začel protinapad na levi strani, podal do Méneza, slednji pa zaposlil vtekajočega Polija, ki bi šel praktično sam proti gostujočim vratom, a sprejem žoge je bil preslab in Rafael je žogo uspel ujeti. Popolno prevlado v tistem delu tekme, je v 59. minuti nadaljeval Honda, ki je s približno 25ih metrov ciljal daljši zgornji kot, gostujoči vratar pa je žogo brez težav ujel. Pritisk Milana pa je v 62. minuti zaključil Ménez, ki je z izjemnim preigravanjem osmešil dva gostujoča branilca, njegov poizkus s približno 15ih metrov, pa je v zadnjem trenutku v kot blokiral Koulibaly.
V 66. minuti je domači strateg opravil prvo menjavo, ki pa ni bila predvidena, saj se je poškodoval Rami, katerega je v igri zamenjal Zapata. Drugo menjavo je Inzaghi opravil v 77. minuti, ko je v igro namesto Polija vstopil Muntari. Gostujoči igralci so v zadnji četrtini tekme sicer prevzeli terensko pobudo a si niso uspeli priigrati nevarnejših priložnosti, ogromno predložkov z obeh kril pa je končalo bodisi za golom Lópeza, bodisi na glavah Mexesa, Ramija in kasneje Zapate. Domači so si zadnjo lepšo priložnosti priigrali proti koncu tekme, ko je Honda stekel po desni strani in s povratno podajo iskal Montoliva, ki pa je žogo z udarcem iz prve, za slabega pol metra poslal mimo desne vratnice. Il Capitano je igrišče zapustil v 88. minuti ob ovacijah navijačev, ki so pozdravili povratek enega najbolj pomembnih členov v vezni linija moštva. Gostje so do konca tekme uspeli zapretiti v samem zaključku, ko je Higuain s približno osmih metrov žogo za slabega pol metra poslal mimo leve vratnice, v 87. minuti pa je proti domačim vratom z 20ih metrov poslal pravo bombo, a se je z izjemno parado izkazal odlični López. Španski vratar je prav gotovo ena največjih okrepitev Milana v tej sezoni, po začetnih manjših težavah in nesrečni poškodbi, pa že dokazuje, da je imel v Real Madridu z razlogom prednost pred velikim Casillasom.
Po največji krizi Milana odkar je Inzaghi trener, so njegovi varovanci odgovorili na najboljši možen način, premagali so namreč enega glavnih konkurentov za končno tretje mesto, moštvo ki je tudi v lanski sezoni zasedlo tretjo pozicijo in moštvo, ki ga Milan ni premagal na zadnjih sedmih prvenstvenih tekmah! Fantje so dokazali, da so zmožni precej več od tistega, kar so kazali na tekmah s Ceseno, Empolijem, Fiorentino, Palermom pa tudi Interjem. Ali so zmožni takšne predstave prikazovati v kontinuiteti pa bo pokazal čas. Sledi gostovanje v Rimu, pri izjemno močni Romi, ki je iskreno povedano boljše moštvo od nas v tem trenutku, kar pa seveda ne pomeni, da moramo vnaprej vpisati četrti poraz v letošnji sezoni. »Žoga je okrogla«, je dejal nemški selektor, ki je z Elfom kot popolni outsider, daljnega leta 1958 prvič postal svetovni prvak in zakaj tudi Milan v soboto, kot na papirju slabše moštvo ne bi presenetil favoriziranih gostiteljev? Po burnem mesecu in pol, bi bilo to gotovo najlepše novoletno darilo vsem, ki jim srce bije za rdeče-črne barve.