Informacije o članstvu v novi sezoni 2017/2018. Pridruži se nam!

San Siro


Ime: San Siro
Lokacija: Milano, Via Piccolomini 5
Začetek gradnje: 1925
Odprt: 19. september 1926
Lastnik: Občina Milano
Kapaciteta: 80,074
Mere igrišča: 105 × 68 m
Najemniki: A.C. Milan, F.C. Internazionale Milano

Štadion San Siro je ime dobil po predmestju z enakim imenom. Štadion je bil darilo predsednika Milana Piera Pirellija. Ta je vodil Milan od leta 1909 in to kar 20 let. Zgrajen je bil le v okoli 13 mesecih in pol. Celotna cena gradnje je bila okoli današnjih pol milijona evrov. Podobo San Sira sta ustvarila arhitekt Ulisse Stacchini ter slavni inženir Alberto Cugini.


Otvoritev
Stadion je bil ustvarjen po angleškem modelu, namenjen samo nogometu s štirimi tribunami, ki so sprejele 35.000 gledalcev. Odprli so ga 19. semptembra leta 1926, ko sta pred polnimi tribunami odigrala tekmo Milan in Inter. Zmago je slavil slednji s 6-3. Prva mednarodna tekma je bila odigrana 20. februarja 1927 med Italijo in takratno Češkoslovaško. Do konca leta 1945 je San Siro ostal v lasti Milana, Inter je medtem igral svoje domače tekme v Areni v centru mesta. Šele leta 1947 so domače tekme na njem začeli igrati tudi nogometaši Interja.


Prvo povečanje
Milan je prodal štadion občini leta 1935 in 3 leta kasneje je bila sprejeta odločitev o povečanju tribun. Nogomet je postajal vse bolj in bolj pomemben in zanimiv, zato so morali San Siro povečati, da bi zadovoljili potrebe. Arhitektu Rocci in inženirju Calzolariju je bila dana naloga, da zgradita primeren dostop do štadiona. Leta 1952 je bila kapaciteta predvidena za kar 150.000 sedežev, toda po pogovorih z mestnim odborom je bila ta številka zavrnjena. Potem ko so porabili 5.1 milijona lir za modernizacijo štadiona, je odprtje sledilo 13. maja 1939, ko je Italija igrala proti Angliji. Tekma se je končala z izidom 2-2. Od vstopnic so zaslužili 1.2 milijona lir.

Druga nadgradnja
Dela za drugo povečanje štadiona so se začela leta 1954. Dvanajst mesecev pozneje, 26. oktobra leta 1966, so odprli štadion s kapaciteto 85.000. Prve reflektorje so namestili leta 1979, ko je bil končan drugi ring. Štadion so uradno preimenovali 3. marca leta 1980 v čast Giuseppeju Meazzi, slavnemu igralcu tako Interja kot Milana, toda ime San Siro se je ohranilo do danes. Leta 1986 je imel cel prvi ring samo sedeže, bil je oštevilčen in tudi pobarvan. Glavna tribuna je postala rdeča, tribune okoli in nasproti so postale oranžne, severna tribuna za golom je postala zelena, južna tribuna, kjer se nahajajo navijači Milana, pa modra.


3. ring
Za svetovno prvenstvo leta 1990 je občina Milano nadaljevala z obnavljanjem štadiona, potem ko so zavrnili ponudbo o izgradnji novega zaradi finančnih razlogov in pomanjkanja časa. Prva ideja je bila o futurističnem in izjemnem projektu, izgradnja 3. ringa s streho, ki bi pokrila vse gledalce. Projekt sta ustvarila arhitekta Giancarlo Ragazzi in Enrico Hoffer ter inženir Leo Finzi. Struktura 3. ringa je slonela na valjastih masivnih stolpih. Ti stolpi tudi omogočajo vhod na tribuno ter mnoga druga dela. Štirje stolpi podpirajo tudi tramove strehe. Da bi omogočili čim večjo udobnost in preglednost, so vsi novi sedeži oštevilčeni in pobarvani v štiri različne barve, da predstavljajo barve štirih glavnih sektorjev na štadionu. Vseh 85.700 gledalcev je pokritih s streho. Kasneje je bila nameščena tudi nova drenaža in sistem ogrevanja ter tudi novi reflektorji. 8. junija leta 1990 je štadion gostil otvoritveno prireditev svetovnega prvenstva, med seboj pa sta se pomerila Argentina in Kamerun. Vse od takrat “Scala del Calcio” gosti milijone strastnih navijačev. Med poletjem leta 2008 so zaradi obnavljanja, da bi dosegli standarde UEFE, zmanjšali kapaciteto stadiona na 80.018 gledalcev.

Številke
Za dokončanje gradnje so porabili 10.000 kvintalov cementa, 3.500 kubičnih metrov peska in 1.500 kvintalov železa. Za označitev igrišča so porabili 80 kg barve. Streha je pokrita z 256 reflektorji. V notranjosti štadiona je dvigalo z težno kapaciteto do 1000 kg. Štadion je oddaljen 6 kilometrov od centra mesta.


Ne samo nogomet
San Siro je simbol Milana in je slaven ne samo zaradi nogometa, ampak tudi zaradi drugih dogodkov na štadionu. Na primer: boksarska tekma med Duilio Loiem in Carlom Ortisom, kjer je bilo 53.043 ljudi. Štadion gosti tudi mnoge glasbene koncerte. Gostil je naprimer Boba Marleyja (takrat je bilo na stadionu 90.000 ljudi), na štadionu je nastopil tudi Bruce Springsteen, ki je doživel podoben sprejem. Poleg njiju so na štadionu že nastopali U2, Maddona, Vasco Rossi, Laura Pausini, The Rolling Stones in mnogi drugi. Danes je pod južno tribuno muzej dveh nogometnih klubov: A.C. Milana in Interja. Štadion obišče 50.000 ljudi tudi kadar ni tekme.

San Siro store
San Siro store sodeluje z Adidasom in Nikeom, sponzorja obeh ekip iz Milana. Med tednom se prodajajo tako Milanovi kot tudi Interjevi artikli, na dan tekme pa je vse posvečeno le domači ekipi. Odprt je vsak dan od 10.00 pa do 17.30.