Informacije o članstvu v novi sezoni 2017/2018. Pridruži se nam!

En polčas premalo za zmago

SEP 24 2014

avtor: Gennaro

foto: ANSA

Empoli 2:2 Milan; Dober odgovor po katastrofalnem začetku, a premalo za zmago

 

foto: Serie A

foto: Serie A

Uvodna tekma četrtega kroga Serie A, je nevtralnemu navijaču prinesla atraktivno nogometno predstavo in prepričanje, da kljub vsemu, še naprej obstaja upanje za italijanski nogomet. Malce manj zadovoljni, pa smo lahko navijači Milana, saj na tekmi, kjer smo pričakovali in upali na nove tri točke, ki bi bile najboljši ranocelnik po porazu v derbiju, slednjih nismo osvojili. Po katastrofalnem prvem polčasu, v katerem smo prejeli dva zadetka (lahko bi še kakšnega več) in kjer smo začeli igrati šele v zaključku prvega dela, smo v drugem polčasu prikazali pravi obraz in Milan, ki si ga vsi želimo gledati skozi celotno sezono. Omeniti velja tudi prvenec Torresa, ki je (predvsem v drugem polčasu) domači obrambni liniji povzročal ogromno preglavic, kar bi bil lahko napovednik za lepše dni v špančevi karieri. Po deževnem Londonu, vsi stiskamo pesti, da bo »El Ninu« v Milanu posijalo sonce. Prvi korak v pravo smer je bil storjen na tekmi z Empolijem.

Kot smo že v uvodu dejali, Milana v prve pol ure tekme, sploh ni bilo na igrišču. Od samega začetka so prevladovali domači igralci, ki so povedli že v 12. minuti. Kako? Po predložku iz kota seveda. Rak rana Milana, ki v branjenju udarcev iz kota, ni blestel tudi v precej bolj zlatih časih, se še naprej ne zdravi. Po, sicer odličnem, predložku na pet metrov, je Tonelli pobegnil premalo odločnemu Boneri in brez večjih težav (s pomočjo vratnice) zatresel gol nemočnega Abbiatija. Le dve minuti kasneje, so si domačini priigrali še eno odlično priložnost. Po predložku z leve strani, je do strela s približno petih metrov, prišel Pucciarelli, gostujoči vratar, pa je z odlično intervencijo, preprečil še drug zadetek v svoji mreži, v razmiku vsega dveh minut.

Domačini se niso ustavljali, začutili so da je nasprotnik zaspan in še kako ranljiv. Naslednja nevarna akcija je sledila v 19. minuti, ko je z desne strani sledil predložek na drugo stran, tam pa je bil, sam kot duh, Verdi. Domači igralec je sprožil »iz prve«, z odlično intervencijo pa se je ponovno izkazal Abbiati, ki je močan strel uspel  odbiti. Če je gostujoči vratar, v prejšnjih dveh akcijah, še uspel zadržati svojo mrežo nedotaknjeno, pa je bil v 21. minuti, povsem brez moči. Po prostem strelu s 35ih metrov, je sledil povsem nenevaren predložek na približno 13 metrov, kjer je Tavano s peto žogo mojstrsko podaljšal do Pucciarellija, slednji pa se je na približno sedmih metrih, znašel sam pred Abbiatijem in ga brez težav premagal. Šlo je za uigrano akcijo »iz treninga«, kot radi rečemo, a igralci, ki za svoje delo prejemajo milijonske plače, si vsekakor, ne bi smeli dovoliti, da padajo na tako poceni »finte«.

Tudi drugi zadetek v svoji mreži, ni prebudil varovancev Pippa Inzaghija. Po desetih minutah mirnejše igre, so bili ponovno domačini tisti, ki so nevarno zapretili. Po odličnem predložku z leve strani, je do strela z glavo, s približno desetih metrov, prišel Verdi, čigar poizkus je le za nekaj centimetrov, zletel čez prečko Abbiatijevih vrat. Minuto pred tem, je bil Pippo primoran storiti prvo menjavo, ko je iz igre potegnil poškodovanega Van Ginkla, v igro pa je vstopil Bonaventura. Upamo da z mladim Nizozemcem ni nič resnega in da bo svoje kvalitete, lahko pokazal na tekmah, ki sledijo. »Last minute« okrepitev Milana, pa je nase opozorila že v 39. minuti, ko je »Jack« poizkusil z strelom s približno 20ih metrov, a domači vratar je žogo brez težav ustavil. Naravnost grozljivo je dejstvo, da je bil to šele prvi resnejši poizkus, proti vratom Empolija! Po strelu Bonaventure, so se gostje prebudili. Naslednja priložnost pa je sledila le dve minuti kasneje, ko je do strela z svojo slabšo nogo prišel Torres, domači vratar pa je bil ponovno na mestu.

Le nekaj minut ofenzivne igre, se je obrestovalo že v 43. minuti, ko je po lepem predložku Abateja, svoj prvenec v dresu Milana, dosegel »El Nino«! En velik »bravo« Abateju za že tretjo asistenco v letošnji sezoni, iskrene čestitke pa tudi našemu glavnemu napadalcu, ki je s strelom iz težkega položaja, spomnil na svoje najboljše dni. Ena lastovka ne prinese pomladi pravijo, kljub temu pa upamo, da je prvenec Torresa v dresu Milana, napovednik za lepše dni, tako zanj osebno, kot tudi za Milan. Gostje so nekako le uspeli preživeti prvi polčas in celo znižati zaostanek, kar je bil obet za odličen drugi polčas.

Prvo priložnost v drugem polčasu, so si že v 46. minuti, priigrali domačini. Po napaki ožje obrambe, je do strela z roba kazenskega prostora, prišel Verdi, njegov, ne preveč natančen strel, pa je Abbiati brez večjih težav, uspel ujeti.  Po uvodnih desetih minutah, so imeli domačini »match« žogo, ki pa so jo na srečo rdeče-črnih zapravili. Po še eni izgubljeni žogi na sredini igrišča, je domači igralec z odlično podajo zaposlil Tavana, ki je pobegnil Zapati in Boneri in se znašel sam pred golom Abbiatija. Domači napadalec je s približno osmih metrov, izjemno slabo meril, napaka gostujoče vezne linije, pa je ostala nekaznovana. Gostje so zapretili dve minuti kasneje, ko si je Menez po odličnem solo prodoru, izboril prostor za strel s približno 20ih metrov, a je meril direktno v vratarja. Minuto kasneje pa je udaril japonski samuraj! Ignazio Abate se je zopet izkazal z odlično podajo, Honda pa je s pretkanim gibanjem, najprej iz igre vrgel domačega branilca, nato pa z roba kazenskega prostora, neubranljivo meril v daljši desni kot Empolijevih vrat. Milan je zadel! Po katastrofalnem začetku, so se tako fantje uspeli vrniti, časa za popoln preobrat, pa je bilo več kot dovolj.  

Po izenačujočem zadetku, so varovanci Pippa Inzaghija, silovito krenili po tretji zadetek. V 61. minuti je s strelom s približno 25ih metrov, neuspešno poizkušal De Sciglio, minuto kasneje pa so si gostje priigrali najlepšo priložnost za zmago. Fernando Torres, je v kazenskem prostoru odlično preigraval, nase navlekel kar tri nasprotnike, potem pa s povratno podajo zaposlil Meneza, na robu kazenskega prostora. Slednji je meril močno in natančno, njegovo slavje pa je preprečila prečka. Pritisk Milana se je končal v 64. minuti, ko sta na desni strani ponovno lepo kombinirala Torres in Abate. Španski napadalec se je znašel praktično sam pred vratarjem, a precej na desni strani, njegov pol strel, pol predložek, pa je zletel mimo vseh tako domačih, kot gostujočih igralcev.

Po silovitem pritisku gostov in zapravljeni priložnosti Torresa, se je dogajanje na igrišču malce umirilo. Sledilo je deset minut mirnejše igre, na kar so po daljšem času, do strela prišli domači igralci, ki so zapretili prek veterana Maccaroneja, čigar strel s približno 25ih metrov, je letel direktno v Abbiatija. Gostje so odgovorili le tri minute kasneje. Na približno 20ih metrih, je Bonaventura izboril prosti strel, izvajalec pa je bil Honda. Japonec je dobro meril, žogo poslal čez živi zid, slednja pa je za približno pol metra, zletela mimo desne vratnice. V 81. minuti, je Pippo opravil še zadnjo menjavo, ko je v igro namesto Torresa, poslal Pazzinija. Morda malce nelogična poteza, a slednjo gre verjetno pripisati dejstvu, da Torres enostavno še nima moči za 90 minut, sploh če upoštevamo, da se je španski napadalec ogromno vračal in pomagal tudi v obrambi. Iskrene čestitke »El Ninu«, s takšnimi partijami, pa si bo gotovo priboril prepotrebno samozavest, ki ga je krasila v njegovih najboljših letih.

V 84. minuti, bi domačini kmalu spet prišli v vodstvo. Po predložku z leve strani, je na petih metrih, pred Abbiatijem, razčistil Abate in tako preprečil gotov zadetek. Dve minuti kasneje, je domači kapetan, v vsega pol minute, prejel dva rumena kartona in si prislužil predčasno pot pod prho. Prvi rumeni karton je dobil zaradi prigovarjanja, le nekaj sekund kasneje, pa je storil grob prekršek nad De Jongom in si tako prislužil zaslužen rdeč karton. Zadnje minute so minile v še enem silovitem pritisku gostov. V razmiku štirih minut, so si rdeče-črni, priigrali 3 udarce iz kota, po katerih so do strelov z glavo, prišli Zapata in dvakrat Honda, a vsi poizkusi so bili nenatančni ali preveč »mlaki«, da bi resneje ogrozili domačega vratarja.

Moštvi sta se bili primorani zadovoljiti z delitvijo točk. V tekmi, kjer je po en polčas pripadel vsaki ekipi, lahko rečemo, da je to še najbolj pravičen rezultat. Inzaghi in njegova strokovna ekipa, bodo gotovo morali analizirati, zakaj je moštvo tako slabo odprlo tekmo, slednje je namreč nedopustno, kakšna močnejša ekipa, pa bi apatijo, ki je v moštvu vladala v prve pol ure, izkoristila in nam nasula še več kot dva gola. Strokovni sodelavci v trenerskem štabu, na čelu z Inzaghijem, gotovo najbolje poznajo igralce, ki jih gledajo praktično vsak dan, a nam navijačem, določene stvari, nikakor ne morejo biti jasne. Ni nam jasno, zakaj že na tretji tekmi v letošnji sezoni, v prvi enajsterici igra Bonera, ki ima do tega trenutka, na svojem »kontu«, vsaj 4 zadetke. Zakaj igra tudi Muntari, ki več kot očitno ne zna več najti svoje stare forme, ki ga je krasila v Interju in v uvodni sezoni pri Milanu. Vse to postaja še manj logično, če vemo da na klopi sedijo igralci kot so Rami, Poli in Bonaventura, vsi trije pa so do tega trenutka, pokazali precej več od omenjene dvojice zgoraj. Srčno upamo, da bodo v nadaljevanju sezone, v prvi enajsterici igrali tisti, ki so tega res zmožni, to je namreč edina pot do uspeha, ki si ga vsi tako močno želimo. Naslednja postaja na poti do končnega cilja, nas čaka v nedeljo, ko Milan odhaja na še eno gostovanje k še enemu novincu v ligi, Ceseni. Po seriji dveh tekem brez zmage, bi bil že skrajni čas, da se vrnemo na zmagovito pot, kajne?

OCENE GAZZETTA: