Informacije o članstvu v novi sezoni 2017/2018. Pridruži se nam!

Tavanje v temi

JAN 18 2015

avtor: Gennaro

Milan 0:1 Atalanta; brezkrvni Rossoneri doživeli peti poraz

 

Lepo nedeljsko popoldn, se je sprevrglo v malo nočno moro za vse navijače Milana, ki so dve uri sončnega vremena žrtvovali za ogled 19. kroga italijanskega prvenstva. Po katastrofalnem uvodu v novo leto, ko so Rossoneri proti Sassuolu in Torinu osvojili le eno točko, se je kriza proti Atalanti še poglobila, saj so varovanci Pippa Inzaghija še enkrat več razočarali in vpisali že četrti poraz na domačem San Siru, po novem debaklu pa so vse glasnejši tudi mediji, ki naslednji dve tekmi (obe proti Laziu) razglašajo za odločilni, ko je govora o usodi Inzaghija na klopi Milana.

Podobno kot proti Sassuolu, je tudi na tekmi proti Atalanti, Milan igral vsega uvodnih deset minut, nakar je popolnoma mrknil. V peti minuti je tako Bonaventura močno meril s približno 20ih metrov, njegova bomba pa je letela direktno v vratarja, ki je žogo z manjšimi težavami uspel odbiti. Gostje so se hitro osvobodili uvodnega pritiska in prvič zapretili v 13. minuti, ko je do odbite žoge prišel Benalouane, po njegovem strelu s približno 20ih metrov, pa je žoga zadela Mexesa in za kakšen meter zletela mimo leve vratnice. V 18. minuti so gostje prek Denisa stresli tudi prečko, eden glavnih krivcev za priložnost Atalante pa je bil Rami, ki je najprej izgubil žogo na polovici igrišča, nato pa ga je gostujoči napadalec brez večjih težav vrgel iz igre preden je prišel do nevarnega strela. Akcije še ni bilo konec, saj je le nekaj sekund kasneje poizkušal še Zappacosta, čigar strel je López uspel odbiti v kot.

Brezkrvna igra domačih igralcev je bila kaznovana v 33. minuti, ko je Ménez na gostujoči polovici igrišča nonšalantno izgubil žogo in omogočil protinapad gostov, ki so ga prek Moraleza tudi izpeljali, slednji pa je imel ves čas tega sveta, da zaposli vtekajočega Denisa, kateremu s približno desetih metrov ni bilo težko matirati nemočnega Lópeza. Ob akciji, ki je pripeljala do zadetka, je tragikomično opazovati kako anemično je delovala obramba Milana, dejanje De Jonga, ki na približno 25ih metrih preneha s spremljanjem Denisa, kar je na koncu tudi rezultiralo s tem, da je bil napadalec Atalante povsem sam pri doseganju zadetka, pa je povprečnemu gledalcu in poznavalcu nogometa težko razumljivo. Iz navidez povsem nenevarne izgube žoge približno 70 metrov stran od domačega gola, so gostje brez večjih težav prišli do nevarnega protinapada, ki jim je prinesel zasluženo vodstvo.

Tri minute po zaostanku, je bil domači strateg primoran opraviti prvo menjavo, saj Bonera zaradi poškodbe ni mogel več nadaljevati, na igrišču pa ga je nadomestil Armero. Po zaostanku smo videli letos že večkrat viden vzorec, saj domači igralci tudi tokrat niso pokazali praktično nikakršne reakcije po prejetem zadetku, vse kar jim je uspelo do odmora, pa je bizarno izveden prosti strel v 46. minuti, ko so ob gostujočem živem zidu, domači igralci postavili še dva lastna (skupno trije), kar pa ni pripomoglo ničemur, saj je Ménez žogo za kakšen meter poslal mimo leve vratnice gostujočih vrat. Moštvi sta se na odmor odpravili z zasluženim vodstvom gostujoče ekipe, ki je z izjemno uvodnih desetih minut, prikazala precej več od gostitelja, kar so domači navijači z gromoglasnimi žvižgi, namenjenimi varovancem Pippa Inzaghija, tudi ustrezno »nagradili«.

Pred začetkom drugega polčasa je domači strateg opravil še drugo menjavo, ko je v igro namesto Cercija poslal Pazzinija. Menjava, ki se je v danem trenutku zdela logična, je na dodatni teži pridobila po koncu tekme, ko je v javnost pricurljala informacija, da naj bi se na odmoru Cerci in Abate močno sporekla, kar je še en lep pokazatelj kako sijajna je situacija v slačilnici Milana. Od domače ekipe v drugem delu nismo videli nič več kot v prvem, saj so se igralci še naprej mučili pri kreiranju napadov, gostujoča ekipa pa je brez težav branila vse jalove napade. Z malce sreče bi Milan lahko prišel do izenačenja v 52. minuti, ko je po udarcu iz kota do strela z glavo prišel De Jong, a kaj ko je Nizozemec zadel soigralca Ramija, nakar je žoga odletela mimo gostujočih vrat. Pri naslednjem udarcu iz kota, je do strela prišel Bonaventura, ki pa žoge s petih metrov ni uspel preusmeriti v gol nasprotnika.

Sredi drugega polčasa so domači igralci približno deset minut malce resneje pritisnili proti gostujočim vratom, vse kar so uspeli priigrati v tem času, pa sta dva predložka Armera. Kolumbijec je prvič zadel Pazzinija, čigar strel s skorajda 15ih metrov ni bil dovolj močan, drugič pa je z glavo iz težkega položaja poizkušal El Shaarawy, ki je žogo za nekaj centimetrov poslal čez gostujoči gol. V 77. minuti je domači strateg opravil še zadnjo menjavo, ko je v igro namesto Montoliva poslal Nianga, ki pa se je hitro vklopil v sivo povprečje preostanka moštva. V 88. minuti bi gostje kmalu prišli do drugega zadetka, ko sta Bianchi in Moralez izvedla skorajda edini protinapad v drugem delu, a López je udarec s približno desetih metrov, precej z strani, uspel odbiti v kot. Domačini so si zadnjo priložnost priigrali v 89. minuti, ko je po še enem udarcu iz kota, Niang lepo našel Ramija, ki je streljal s približno desetih metrov, a meril direktno v gostujočega vratarja.

Po 90ih minutah mučenja, je bil Milan primoran priznati premoč tudi Atalanti. Že drugič v tem koledarskem letu in že četrtič na domačem San Siru. V dobi Silvia Berlusconija je rdeče-črni gigant podrl marsikateri nogometni rekord, igralci Milana pa so ga podrli tudi včeraj, s to razliko da je bil ta negativen. Odkar je klub prevzela družina Berlusconi, Milan še nikoli v uvodnih treh krogih koledarskega leta ni ostal brez zmage, vse do včerajšnje tekme z Atalanto. Da bo stvar še bolj boleča, so Rossoneri ta rekord uspeli postaviti proti moštvu, ki se letos večino sezone drži tik nad cono izpada in ki je v 18ih krogih prvenstva, v gosteh uspela zbrati vsega sedem točk (ena zmaga in štirje remiji), pri tem pa zabiti vsega 4 zadetke in jih na drugi strani prejeti enajst. Kljub tej skromni statistiki pa je ta ista ekipa na San Siru, proti (nekoč) velikem Milanu, uspela zmagati brez večjih težav, uspela zabiti peti zadetek na gostujočih tekmah in hkrati obdržati nedotaknjeno lastno mrežo. Kljub zmagi v pokalnem tekmovanju sredi tedna, je od včeraj kristalno jasno, da je Milan v največji krizi odkar na klopi sedi Inzaghi. Zlobni jeziki bodo dejali, da je kriza dolga že več kot deset krogov, tekme z Romo in Napolijem pa so bile srečno naključje in izjema. Kakorkoli že, stanje je alarmantno, če se igralci in uprava ne zbudijo pravočasno pa bi v vsega slabem mesecu stvari lahko postale še mnogo hujše. Koliko časa bodo vse to prenašali navijači je tudi veliko vprašanje, zlobni jeziki pa so tudi ob tej temi glasni in pravijo, da vse dokler bodo žepi tistih, ki so na vodilnih položajih, polni.

OCENE:

VIDEO (klik)