Informacije o članstvu v novi sezoni 2019/2020. Pridruži se nam!

Milan pod pričakovanji

OCT 27 2014

avtor: Gennaro

Milan 1:1 Fiorentina; še četrtič zapored brez zmage proti Fiori na San Siru

Z derbijem kroga na San Siru, sta Milan in Fiorentina zaključili osmi krog italijanskega prvenstva. Tekme so se vsekakor bolj veselili v domačem taboru, saj so imeli po nepričakovano lahki zmagi proti Veroni, cel teden časa za pripravo na tekmo z enim od glavnih konkurentov za mesta, ki vodijo v Evropo. Na drugi strani pa Fiorentina prvenstva ni najbolje začela in je v dosedanjem delu prvenstva igrala po sistemu »toplo-hladno«. Tako so denimo v sedmem krogu, brez večjih težav razbili Inter s 3:0, le krog kasneje pa prav tako na domačem igrišču doživeli hladen tuš proti Laziu (0:2). Upoštevajoč formo obeh moštev, so zato navijači na San Siru pričakovano želeli zmago in preboj na visoko tretje mesto, doživeli pa so predstavo pod pričakovanji, s skupno le štirimi streli v okvir vrat in po enim zadetkom v vsaki mreži.

Kmalu po uvodnem sodniškem žvižgu, je bilo moč predvideti, da obe moštvi nista ravno razpoloženi za igro. Od samega začetka, smo gledali borbo za prevlado na sredini igrišča, brez nevarnejših napadov, tako za Abbiatija kot Neta. V prvi polovici prvega polčasa nismo videli niti ene omembe vredne akcije, tako na eni kot na drugi strani, slabe poteze glavnih akterjev tekme (Aquilani, Cuardado na eni ter Muntari na drugi strani) pa so na trenutke delovale že tragikomično. V 25. minuti so domačini izborili prvi kot na tekmi. Prekinitve so ob takšnem razvoju dogodkov, še najmočnejše orožje za doseganje zadetka, tega pa so se očitno dobro zavedali pri Milanu. Po predložku z leve je bil na drugi vratnici najvišji v skoku Zapata, ki je žogo podal na pet metrov, tam pa je bil najvišji De Jong, ki je iz neposredne bližine brez težav zatresel gostujočo mrežo.

Dosežen zadetek, ni v ničemer spremenil potek dogajanj na igrišču. Še naprej smo gledali anemično predstavo tako z ene, kot tudi druge strani, v borbi za posest in prevlado na igrišču, pa se je večina tako domačih kot gostujočih akcij, končala že na sredini igrišča. Moštvi sta se na odmor odpravili z minimalno prednostjo Milana, kar je bila tudi edina pozitivna stvar, medtem ko je bila sama igra, tako rdeče-črnih kot vijoličastih, za pozabo.

Drugi polčas se je v smislu igre, začel tam, kjer se je prvi končal. Uvodnih deset minut drugega dela, ni bilo bistveno drugačnih kot prvih 45, že kmalu po začetku drugega dela, pa je bilo moč opaziti, da bodo domačini poizkušali zadržati minimalno prednost, saj Fiorentina v dobri uri igre, niti enkrat ni uspela ogroziti vrat Christiana Abbiatija. Gostujoči strateg, je v želji po spremembi igre svojega moštva, izvedel »slovensko menjavo«, ko je v igro namesto Kurtića, poslal Iličića. Kranjčana se v zadnjem času, kar precej omenja tako v domačih, kot italijanskih medijih, razlog pa je predvsem njegova nekonsistentna igra, ki je posledično pripeljala do tega, da ga Katanec v nedavni reprezentančni akciji, ni vpoklical. Le deset minut po menjavi, pa se je izkazalo, da Montella ne bi mogel izbrati bolje.

Minuto pred izenačujočim zadetkom, je bil Alex na drugi strani, najvišji v skoku po predložku Meneza, a je meril preslabo. Kazen pa je sledila kmalu. Le nekaj sekund kasneje, je De Sciglio žogo nonšalantno predal Cuadradu, ki je hitro zaposlil Iličića, slednji pa se je znašel na 30ih metrih in z ogromno praznega prostora. Slovenski reprezentant, je žogo potegnil proti gostujočim vratom, nato pa s približno 20ih metrov, meril natančno in neubranljivo v spodnji levi kot domačih vrat. Gostje so izenačili, do zadetka pa so prišli podobno kot domačini v prvem polčasu, brez ene prave priložnosti v dotedanjem delu tekme!

Po izenačenju, smo pričakovali silovit odgovor domačinov. In začelo se je dobro, saj je El Shaarawy že v 67. minuti, prišel do izjemne pozicije za strel z roba kazenskega prostora, a je meril preslabo. Kljub hitremu odgovoru Milana, prek El Shaarawya, ki je bil med napadalno usmerjenimi igralci, edini razpoložen, pa smo preostalih 25 minut, gledali pravo agonijo. Domačini so resda prevzeli pobudo in žogo večino časa držali v svojih nogah, to pa je bilo od njih tudi vse. Po izenačenju, Pippo ni dolgo časa čakal, saj je že v 68. minuti, v igro namesto Polija poslal Bonaventuro, ki pa je bil podobno kot večina njegovih soigralcev, neprepoznaven.

Premalo gibanja v napadu, igra brez prave ideje in amaterske napake pri predaji žoge, so gostujočim igralcem, precej olajšale delo v branjenju točke, po katero so tudi prišli, na drugi strani pa so imeli kar nekaj obetavnih priložnosti za protinapad, večino katerih, pa je po lastni neumnosti zapravil Cuadrado, ki je v tem trenutku, le bleda senca igralca, ki je navduševal na nedavnem svetovnem prvenstvu. Domači strateg, je v 80. minuti, opravil še drugo menjavo, ko je v igro namesto Meneza, ki zadnjih nekaj tekem ne kaže forme iz začetka prvenstva, poslal Torresa, ki pa v desetih minutah, ki jih je preživel na igrišču, niti enkrat ni uspel ogroziti gostujočih vrat. Še najlepšo (in tudi edino!) priložnost po izenačenju, so si domačini priigrali, kakopak drugače, kot pa iz prekinitve. V 90. minuti, je bil po predložku iz kota, spet najvišji v skoku Alex, ki pa žoge ni uspel zadeti dovolj dobro.  

Podpovprečna nogometna predstava, se je tako končala brez zmagovalca, s končnim rezultatom pa so gotovo bolj zadovoljni gostje, ki so uspeli izničiti zaostanek iz prvega polčasa in tako še četrtič zapored uspeli San Siro zapustiti neporaženi. Slabih 40 tisoč navijačev, ki si je tekmo ogledalo v živo (vključno z našo slovensko posadko), pa se ni ravno nagledalo kakovostnega nogometa. Iluzorno je pričakovati, da bo Milan v tej sezoni, vse nasprotnike premagoval kot za šalo, a vsekakor je nerazumljivo, da po celem tednu priprav na tekmo (Fiorentina je med drugim v četrtek igrala tekmo v Ligi Europa), ekipa srečanje, ki jih lahko popelje na tretje mesto, pričaka s tako malo želje in borbe. Določeni igralci, ki so od samega začetka sezone navduševali, prav tako ne morejo najti svoje forme in so v zadnjih tekmah le bleda senca igralcev, ki so na tekmah proti Laziu in Parmi navduševali in odločali tekme. Gre le za slab dan, ali začetek večje krize? Odgovor na to vprašanje, nam bodo podale tekme, ki sledijo, časa za regeneracijo pa ni veliko, saj rdeče-črne že v sredo čaka gostovanje na Sardiniji, pri Cagliariju, moštvu ki ga je Milan na Sardiniji v zadnjih letih redko in z veliko muke premagoval (spomnite se lanskega preobrata v samem zaključku tekme). Verjamemo in upamo, da se bodo Pippo in njegovi varovanci že v sredo oddolžili za nedeljsko slabšo predstavo in se domov vrnili s tremi točkami.

OCENE GAZZETTA: