Porazna igra Rossonerov

Milan 0:2 Palermo; zaslužen poraz po bledi predstavi 

Nedeljski večerni termin smo si navijači Milana rezervirali za ogled tekme v 10. krogu našega najljubšega moštva, po dveh urah depresije na San Siru, pa je bilo večini verjetno žal, da si ni izbrala česa drugega za ogled. Po dveh neuspehih smo pričakovali, ali bolje rečeno, zahtevali reakcijo moštva v obliki rutinirane zmage nad Palermom, doživeli pa smo dva neumna zadetka v razmiku vsega treh minut in brezidejno iskanje preobrata, katerega nismo dočakali, kar je bilo glede na videno, povsem pričakovano.

Domačini so bili že v drugi minuti nevarno blizu temu, da od samega začetka tekme lovijo zaostanek, saj je strel Vasqueza z vsega petih metrov, Lopez z odlično parado ubranil. Minuto kasneje je bil domači strateg primoran v prvo menjavo, ko je namesto poškodovanega Alexa v igro vstopil Zapata, najboljši igralec Palerma v nadaljevanju, če smo malce nesramni. Po uvodnem šoku, so domačini vendarle vzpostavili ravnotežje na igrišču in si v 12. minuti tudi priigrali odlično priložnost za zgodnje vodstvo. Po (srečni) podaji Abateja do Méneza, je slednji zaposlil vtekajočega Polija, ki se je znašel sam pred gostujočim vratarjem, a v polnem teku, je žogo povsem zgrešil in tako zapravil odlično priložnost. Štiri minute kasneje, se je v priložnosti znašel tudi Torres, po še eni uporabni podaji Méneza z leve strani. Španski napadalec je na prvi vratnici z glavo ciljal dolgi kot in le za las zgrešil cilj. Iniciativa domačih, se je končala v 22. minuti, ko je bil v središču pozornosti ponovno Ménez, čigar strel s približno 20ih metrov, je za vsega deset centimetrov, zletel mimo leve vratnice.

Po solidnem začetku Milana pa šok! Gostujoči napadalec Lazaar, je bolj kot ne iz obupa, odlično sprožil s približno 25ih metrov in Lopeza prisilil v še eno izjemno obrambo, s katero je žogo odbil v kot. Po predložku iz strani, pa stalnica, ki smo jo navijači Milana zadnjih let že dodobra vajeni. Najvišji na prvi vratnici je bil Munoz, po njegovem skoku pa je žoga zadela nespretnega Zapato, spremenila smer in pristala v mreži nemočnega Lopeza (če se Zapata žoge ne bi dotaknil, bi vratar strel Munoza morda celo ubranil, saj je krenil v pravo smer). Navijači Milana niti niso prišli k sebi, v mreži njihovih ljubljencev pa se je žoga znašla še drugič! Le tri minute po prvem zadetku, so gostje izvedli še en hiter protinapad, v katerem je vezna linija Milana izpadla smešno, kot češnja na vrhu torte, pa se je »izkazal« nesrečnik Zapata. V prerivanju z 20 letnim mladcem Dybalo, kolumbijski branilec, ni uspel storiti klasičnega prekrška, ob tem pa ga je igralec Palerma brez večjih težav pretekel in povrh vsega še spravil na tla, se zapodil proti domačim vratom in precej iz strani natančno meril v daljši kot nemočnega Lopeza. Ob tem omenimo še eno priložnost Palerma, ki se je pripetila med obema zadetkoma, ko se je Dybala znašel sam pred Lopezom, slednji pa je s pravočasnim in odličnim posredovanjem, preprečil gotov zadetek. Kar tri odlične priložnosti za goste v vsega treh minutah in dva gola v domači mreži!

Po dvojnem šoku, se je igra domačih igralcev pričakovano razpadla. Do konca polčasa niso uspeli sestaviti niti ene nevarnejše akcije, igralec, ki je bil pri neodločenem rezultatu od domačinov še najbolj razpoložen (Ménez), pa je po dveh zadetkih v lastni mreži, postal igralec, ki je v nadaljevanju tekme zapravil največ žog. Gostje so brez večjih težav branili visoko prednost, za nameček pa so uspeli še dodatno ogroziti domača vrata. Tako je v 38. minuti s približno 20ih metrov poizkušal Barreto, z izjemno parado pa se je znova izkazal kdo drug kot Lopez. Vse kar je Milanu uspelo do konca polčasa, je bil priigran prosti udarec na 18ih metrih v 45. minuti, katerega pa je Honda s slabim strelom zapravil. Moštvi sta se na polčas odpravili z nepričakovanim in visokim vodstvom gostov, ki se za oba zadetka v veliki meri lahko zahvalijo Zapati.

Reakcija Inzaghija na polčasu je bila pričakovana in tudi nujno potrebna, domači strateg pa je v igro namesto vezista Polija, poslal napadalca El Shaarawya. Domačini so od samega začetka zagospodarili na igrišču, a kmalu se je videlo, da izrazito napadalno usmerjena postavitev, razen jalove premoči v posesti žoge, ne bo prinesla nič pozitivnega. Do prvega strela v drugem polčasu, so podobno kot v prvem, prišli celo gostje, ko je Vasquez poizkušal s približno 15ih metrov, Lopez pa je žogo brez težav ujel. Kar po dva igralca na obeh krilih (El Shaarawyu sta se na levi strani v sami konici napada pridruževala Saponara in De Sciglio, Hondi na desni strani pa predvsem Abate), sta predstavljala vsekaj drugega kot dodano vrednost v napadu. Podvojena krila niso dosegla nič drugega kot gnečo na obrobju igrišča, osamljeni Torres v sredini igrišča pa je še naprej ostajal odrezan od igre. Prvo polpriložnost (pravih priložnosti namreč sploh ni bilo!) so si domačini priigrali v 54. minuti, ko je z zavrtinčenim strelom s približno 20ih metrov, poizkušal El Shaarawy, žoga pa je za slabega pol metra, zletela mimo desne vratnice. Naslednji poizkus je sledil deset minut kasneje, ko je Ménez s skorajda identične pozicije, ogreval gostujočega vratarja.

Jalovi napadi Milana so se nadaljevali, v 69. minuti pa je po predložku Méneza in slabšem posredovanju Sorrentina, do strela z glavo s petih metrov prišel El Shaarawy, a gostujoči vratar se je pravočasno vrnil in dokaj slab strel uspel ubraniti (gol je bil v določenem trenutku celo prazen). Minuto pred tem, je Inzaghi izkoristil še zadnjo menjavo, ko je v igro namesto Honde poslal Pazzinija (na veliko zadovoljstvo njegove žene, če se malce pošalimo). V 70. minuti je z roba kazenskega prostora, poizkusil tudi Torres, ki pa je žogo zelo slabo zadel, serija polpriložnosti pa se je končala v 73. minuti, ko je Saponara končno uspel poslati uporaben predložek, Torres pa je z vsega petih metrov, žogo poslal mimo gostujočega gola. To je bilo od Milana tudi vse! V zadnjih 20ih minutah (skorajda četrtina tekme!) si domačini namreč niso uspeli priigrati niti polpriložnosti več, kaj šele kakšne prave akcije za morebiten zadetek. Gostje so se brez težav zgoščeno branili, po visokem vodstvu pa niti niso prikazovali želje po še kakšnem zadetku. Po 20 minutnem mučenju žoge, je sodnik odpiskal konec tekme in odrešil vseh muk tako domače igralce, kot tudi navijače.

Rossoneri so več kot očitno zapadli v krizo. Ponovila se jim je serija treh tekem brez zmage, s to razliko, da so v prvem »črnem nizu«, prikazali precej več nogometa, kot v zadnjih treh tekmah. Če so igralci proti Empoliju, Juventusu in Ceseni (proti tem zadnjim morda še najmanj), pokazali vsaj obdobja solidne igre, je bilo tega v srečanjih s Fiorentino, Cagliarijem in Palermom izjemno malo ali skorajda nič. Še naprej skrbi zelo slaba obramba, ki še naprej prejema poceni zadetke, napadalni igralci, ki so v začetku sezone stvari še uspevali reševati, pa so v zadnjih tekmah več kot očitno zapadli v krizo. Prvotni črni niz je Milan prekinil z domačo zmago nad Chievom, tokratni nasprotnik pa bo neprimerljivo težji. Čaka nas namreč neugodna Sampdoria, s katero povrh vsega igramo v gosteh in ki letos zaenkrat blesti. Varovanci Siniše Mihajlovića se v tem trenutku nahajajo na visokem tretjem mestu, dobro formo pa so potrdili včeraj, ko so že v prvem polčasu opravili s Fiorentino (to isto Fiorentino s katero se je Milan mučil in je še četrtič zapored na domačem igrišču ni uspel premagati).

Po težkem gostovanju sledi še mestni derbi, proti sicer neprepričljivim bratrancem, kar pa v derbijih nikoli ni pomembno, do konca koledarskega leta pa sledijo nič kaj lahke tekme proti Napoliju, Romi, Genovi in Udineseju. Obstaja torej resna grožnja, da se do konca koledarskega leta poruši vse dobro, kar je bilo zgrajeno v prvih sedmih, osmih krogih in se Milan že do konca tega leta poslovi od tako želenega tretjega mesta. Pred Pippom je torej najtežja preizkušnja v dosedanjem trenerskem poslu. Dviganje morale in samozavesti moštva v tekmah, ki so vse prej kot lahke in proti nasprotnikom, katerih večina so naši direktni konkurenti za mesta, ki vodijo v Evropo. Za dobro tako nas navijačev, kot tudi Inzaghija in njegovih varovancev, upamo da bo Pippo kos nalogi, kar bo najlepši pokazatelj da uspehi iz uvodnega dela, niso bili le plod začetniške sreče.

VIDEO (klik)