Informacije o članstvu v novi sezoni 2017/2018. Pridruži se nam!

Odhod iz elitne deseterice

JAN 22 2015

avtor: Gennaro

V letnem poročilu "football money league", Milana prvič ni med desetimi največjimi zaslužkarji.  

 

 

Priznana mednarodna revizorska hiša Deloitte, je tudi letos izdala poročilo pod imenom »nogometna denarna liga« (football money league). Letošnja izdaja je že 18-a po vrsti, po mnenju mnogih strokovnjakov, pa gre za zelo realen in natančen prikaz prihodkov največjih zaslužkarjev v svetu nogometa. O poročilu Deloitta smo na naši spletni strani prvič podrobneje pisali pred točno enim letom, ko smo vas seznanili o zgodovini »denarne lige« in gibanju predvsem italijanskih klubov, s poudarkom na Milanu, na finančni lestvici prihodkov. S klikom na spodnji link, se lahko še enkrat seznanite z lanskimi ugotovitvami in stanjem italijanskih klubov ter predvsem Milana v lanski sezoni. 

Football money league in Milan (lanski prispevek-KLIK)

Na vrhu letošnjega poročila ni večjih sprememb, saj na prvem mestu še naprej kraljuje Real Madrid, ki se ob osvojeni »decimi« na nogometnem igrišču, lahko pohvali tudi z »decimo« v finančnih krogih. Beli balet namreč že deseto zaporedno leto kraljuje na prvem mestu, prihodki pa jim iz leta v leto rastejo (v zadnji sezoni so zabeležili 31 milijonsko rast). Tik pod vrhom smo priča manjši rošadi, saj sta Barcelona in Manchester United zamenjali mesti. Medtem, ko je bil na drugem mestu v sezoni 12/13 katalonski ponos, ga je v lanski sezoni na tem mestu zamenjal velikan iz Manchestra, ki se je iz četrtega prebil na drugo mesto, na četrto mesto pa se je v zadnjem letu preselila ravno Barcelona. Ob tej angleško-španski menjavi, se že dve leti zapored vmes nahaja »nemški stroj«, Bayern Műnchen zadnji dve sezoni namreč zaseda tretje mesto. Veliko peterico zaključuje PSG, ki je po velikem skoku v letu 2012 (iz desetega na peto mesto), že drugo leto zapored na petem mestu. Kaj je skupno prvim petim moštvom na lestvici? Rast prihodkov v zadnjih letih, pa naj si bo to minimalna, skoraj neznatna rast, kot pri denimo Barceloni, ki je v zadnjih treh letih dvignila raven prihodkov za vsega 2 milijona € (iz 483 na 485), ali pa skokovita rast kot pri Unitedu, ki je v le enem letu za kar 94 milijonov € povečal svoje prihodke (22% rast v le enem letu, kljub dejstvu da je bila na igrišču njihova lanska sezona porazna!). Kako rastejo prihodki vseh klubov in koliko več je potrebno iz leta v leto, če se sploh želiš pojaviti na lestvici najbogatejših, nazorno prikazuje spodnji graf.


Koliko je potrebno za prvo, peto, deseto in dvajseto mesto, v zadnjem desetletju.

Kje so v tej igri vrtoglavih številk klubi iz Italije? Nekje na sredini in predvsem v drugi polovici lestvice. Če gledamo število klubov med 20 največjih zaslužkarjev, se Serie A niti ne drži tako slabo, saj takoj za angleško ligo, ki daje kar 8 najbogatejših moštev, sledi že italijanska liga s štirimi predstavniki, sledita pa Španija in Nemčija s po tremi predstavniki. A če pogledamo podrobneje, nam hitro postane jasno, da moštva iz Italije zaostajajo in to precej. Če seštejemo le prihodke dveh najboljših španskih moštev (Real Madrid in Barcelona), vidimo da ti dve moštvi zaslužita več, kot vsa štiri moštva iz Italije skupaj! Enak rezultat dobimo, če seštejemo največja zaslužkarja iz Anglije (obe ekipi iz Manchestra), pa tudi če vzamemo dve najboljši moštvi iz Nemčije (Bayern in Dortmund), so njuni prihodki skorajda identični prihodkom štirih italijanskih. Povedano drugače; v najmočnejših treh ligah sveta, zaslužita dva najbogatejša kluba, toliko kot v Italiji zaslužijo štirje najbogatejši! Tovrstno dejstvo postane še bolj žalostno, če k temu dodamo podatek, da je v »nogometni denarni ligi« v letu 2001 od desetih najbogatejših moštev, kar 5 njih prihajalo iz Italije (dvojca iz Milana in Rima ter Juventus).


S katerih držav prihajajo največji zaslužkarji.

V letošnji izdaji poročila, se posebej izpostavlja tudi Milan, a žal v ne ravno pozitivnem kontekstu. Vse odkar Deloitte pripravlja letna poročila, so obstajala le štiri moštva, ki so se ves ta čas vsako leto nahajala med elitno deseterico: Real Madrid, Manchester United, Bayern München in AC Milan. Tako je bilo vse do letos, ko je prvič v zgodovini denarne nogometne lige, ravno Milan zapustil »top 10 club«. Morda bo kdo ob tem dejstvu presenečen, a iskreno povedano se je nekaj takega pričakovalo. V zadnjih petih letih je Milan na lestvici ves čas padal, lani pa je za las ujel rep elitne deseterice. Glede na stanje v drugih nogometnih ligah in predvsem na stanje v klubu samem, je bilo zato logično pričakovati, da bodo Rossoneri prej ali slej zapustili elitnih deset, kar se je prvič zgodilo letos. Milan je v letošnji izdaji nogometne denarne lige, zasedel 12. mesto, moštvi ki sta nas prehiteli pa sta Borussia Dortmund in Liverpool. Čast italijanskega nogometa v elitnih deseterici brani le še Juventus, ki je na repu lestvice zamenjal Milan in to kljub blagi rasti njihovih prihodkov (iz 272 na 279 milijonov €).

Kje leži razlog Milanovega izpada iz desetih najprofitabilnejših moštev? Razloga sta dva. Prvi in najpomembnejši je blagi upad klubskih prihodkov, drugi prav tako nezanemarljiv pa dvig lestvice, saj je število milijonov potrebnih za bivanje med desetimi najprofitnejšimi iz leta v leto večje. Če je bila v sezoni 2008/2009 meja za deseto mesto nekaj manj kot 200 milijonov (takrat je bil deseti ravno Milan s prihodki 196 milijonov €), je danes meja višja za kar 42% (279 milijonov), v letih ki sledijo pa se bo slednja gotovo dvignila tudi čez 300 milijonov (Milan v vsej svoji zgodovini še nikoli ni imel čez 300 milijonov prihodkov, najvišji so bili ravno v lanskem letu). Ob tem se zavedajmo, da številke ki jih je klub dosegel v letošnjem poročilu slonijo na sezoni 2013/14, ko je Milan sicer odigral porazno domače prvenstvo, a je kljub temu nastopal v Ligi Prvakov in se uvrstil tudi med najboljših 16 v Evropi. Zato se mnogi že bojijo poročila, ki bo izdano naslednje leto, saj bodo posledice neigranja v Evropi na dohodkovni strani kluba gromozanske.


Lanska in letošnja lestvica.

Za konec si podrobneje oglejmo letošnje finančne rezultate Milana. Glede na lansko sezono, je klub v letu 2013 zabeležil blagi 5% padec prihodkov (iz 263 na 249 milijonov €). Preden podrobneje analiziramo strukturo prihodkov in razloge za padec, povejmo še enkrat na kakšne kategorije Deloitte deli prihodke in kaj vse upošteva pod prihodke. Kot smo že povedali v lanskem prispevku, Deloitte prihodke deli na tri različne vrste in sicer prihodki iz t.i »matchday« (prihodki na dan tekme), prihodki iz tv pravic (t.i. »broadcasting«) in prihodki iz komercialnih dejavnosti (sponzorske pogodbe,...). Ob tem dodajmo da revizorska hiša ob analizi prihodkov, ne upošteva prihodkov iz naslova prodaje igralcev, prihodkov iz VAT-a (DDV po slovensko) in ostalih davkov povezanih s prodajo.

Največji razlog za upad Milanovih prihodkov, leži v precej manjšem zaslužku iz naslova televizijskih pravic, ki sicer že skozi leta, predstavlja daleč največji del kolača, ko je govora o AC Milanu (49% prihodkov Milan dobi od tv pravic, lani 53%). Če govorimo o konkretnih številkah, je Milan iz tega naslova lani zaslužil 18,2 milijonov manj (13% upad), kar je tudi največji posamični upad v celotnem poročilu, če gledamo le ta vir prihodkov. Največji razlog za tolikšen upad leži v manjšem prihodku z strani Lige Prvakov, kljub temu da je Milan lani ponovil predlanski dosežek (uvrstitev in izpad v osmini finala), manj denarja pa je klub dobil predvsem zato, ker ga je lani moral deliti z dvema ekipama, ki sta ob Milanu nastopile v LP, medtem ko je v sezoni poprej ob Milanu nastopal le še Juventus. Povedano drugače; več udeležencev v kolaču, manj denarja za vsakega izmed njih.

Kako se je klub odrezal pri drugih dveh virih prihodkov? Ko je govora o prihodkih »na dan tekme«, smo že lani pisali, da je ravno tu največ rezerve tako za italijanske klube, kot predvsem za Milan. Če bi sestavili lestvico, ki vsebuje le prihodke s tega naslova, bi se Milan nahajal med zadnjimi štirimi ekipami (za nami bi se na samem repu nahajala Napoli in Inter), glede na blag padec povprečnega obiska tekem, pa je razumljiv tudi blag padec v samem denarju. Prihodki iz tega vira, pri Milanu tudi v letošnjem poročilu prinašajo 10% vseh prihodkov (enak procent kot lani), številke pa so rahlo nižje in sicer iz 26,4 na 24,9 milijonov € (5,6% padec). Kot smo že lani napisali, bo klub lahko zadovoljen, če mu glede na predstavo moštva v zadnjih letih, uspe zadržati približno enako številko, kar mu je v večji meri tudi uspelo. Tudi v letih, ki sledijo ni moč pričakovati porasta (prej padec), vse dokler se ne sestavi konkurenčna ekipa in predvsem dokler si klub ne zagotovi lastnega štadiona, kar pa bo v najboljšem primeru šele v letu 2019.

Edini vir prihodkov, kjer gre klubu iz leta v leto boljše in kjer smo primerljivi tudi z nekaterimi moštvi iz ostalih močnejših lig (Arsenal in deloma tudi Chelsea), so prihodki iz naslova komercialnih dejavnosti oz. bolje rečeno sponzorstva. Prvič v zgodovini je Milan iz tega naslova, zaslužil več kot 100 milijonov € (102,1), kar predstavlja 6% rast. Milan je v tem segmentu prihodkov, vodeče moštvo v Italiji, ga pa Juventus nevarno lovi, saj so Torinčani v le enem letu zabeležili kar 16 milijonsko rast (24% rast; 85 milijonov €), tretje italijansko moštvo, Inter pa je prav tako zabeležilo 18% rast a se kljub temu nahaja daleč za Milanom (60,4 milijonov glede na Milanovih 102,1), medtem ko je omenjanje Napolija (slednji se je letos spet uvrstil v top 20 zaslužkarjev, predvsem na račun igranja v LP in velike finančne injekcije s tega naslova) v tem kontekstu brezpredmetno, saj Napolitanci iz naslova »komerciale« zaslužijo skoraj trikrat manj od Milana (36,8 milijonov €).


Višina in struktura prihodkov AC Milana v sezoni 2013/14.

Obeti Milana niso nič kaj rožnati. Klub je kljub igranju Lige Prvakov v lanski sezoni, zabeležil manjši padec prihodkov, neigranje v Evropi v letošnji sezoni pa se bo močno poznalo v poročilu, ki ga bo družba izdala naslednje leto. Čeprav igranje v Evropi prinaša veliko večino denarja, ko je govora o tv pravicah, se nekaj denarja dobi tudi za igranje v Serie A, količina le tega pa je delno odvisna tudi od uvrstitve moštva na lestvici in trenutno deseto mesto na prvenstveni lestvici, zagotovo ne bo blagodejno vplivalo na blagajno kluba. Ko je govora o viru prihodkov, kjer ima Milan daleč največ rezerv, je treba dodati da kratkoročno ni moč pričakovati večjega skoka, stanje pa bo takšno vse dokler uprava ne razreši vprašanja lastništva štadiona, kar pa je problem, ki ne more biti rešen čez noč. Kaj pomeni lasten štadion najlepše vidimo na primeru Juventusa, ki v tem segmentu prihodkov beleži enkrat večje prihodke od Milana, njihovi prihodki iz tega naslova pa iz leta v leto rastejo. Kratkoročno bo zato največ odvisno od komercialnih dejavnosti kluba, kljub krizi, ki traja že zadnjih nekaj let, pa upravi zaenkrat še vedno uspeva sklenitev donosnih sponzorskih pogodb, v veliki meri na račun bogate zgodovine in blišča kluba. Do kdaj bo Milan, ob trenutnem stanju v klubu, ki ni rožnato, privlačen za bogate sponzorje, pa je seveda veliko vprašanje.

V poročilu se navaja, da ni realno pričakovati, da bi se Milan v naslednjih nekaj letih lahko vrnil v »top 10« s čemer se na žalost strinjamo. Neigranje Evrope in vse manjši obisk tekem na štadionu, ki sploh ni v lasti kluba, bosta v naslednjem poročilu zagotovo naredila dodatno finančno luknjo, kako velika bo ta luknja pa bo odvisno predvsem od uspeha uprave pri privabljanju novih sponzorstev in donosnejšem obnavljanju obstoječih sponzorskih pogodb. Že lani smo pisali, da bi Milan enoletno neigranje v Evropi, z manjšimi težavami moral preživeti, kaj se bo zgodilo, če klubu spodrsne še drugo leto zapored, pa si skoraj nihče ne upa pomisliti, trenutno stanje na lestvici pa navijačem ne riše ravno nasmeha na obrazu. Predvsem tega zadnjega bi se lahko začeli zavedati tudi igralci na čelu s trenerjem in se končno zganili ter preprečili najhujše.