AC Milan - Inter reportaža (31.01.2016)

Ogledali smo si največji mestni derbi na svetu. Na tekmo smo peljali rekordnih 106 navijačev.

Derby della Madoninna, milanski derbi na katerem se spopadeta AC Milan in Inter je največji mestni derbi na svetu, ki velja za enega vrhuncev klubske sezone tako v serie A kot tudi širše. Spektakel, ki mu težko najdeš para. Spopadi teh dveh klubov imajo že več kot sto letno tradicijo. Trajajo že od leta 1908, ko so nekateri posamezniki hoteli na svoje zaradi nestrinjanja s tedanjo politiko kluba, ki je v svojih vrstah želel samo Italijane. Ustanovili so Inter in od takrat naprej se je začelo veliko rivalstvo, ki traja še danes. Odigranih je bilo že 164 derbijev in to samo v italijanskem prvenstvu. Številka je seveda zaradi pokalnih tekem in tekem v evropskih pokalih še bistveno višja.  Gre za tekmo, ki jo gledajo milijoni gledalcev po vsem svetu. Kdor zmaga na tej tekmi je na vrhu sveta, je kralj mesta Milano, poraženec pa se lahko za nekaj mesecev skrije v mišje luknje. Gre za tekmo, ki jo je treba zmagati za vsako ceno, položaj na lestvici pa takrat ni pomemben. Tu je naboj sto krat večji kot na ostalih tekmah. Na derbiju se igra na nož, odločno in brezkompromisno, na zmago. Za čast in slavo. To je tekma, ki si jo mora vsak pravi milanista vsaj enkrat ogledati v živo na San Siru.

Veliko je že bilo nepozabnih derbijev skozi zgodovino, najbolj čarobno zmago pa je dosegel Milan v gosteh, ko je premagal Inter z 0-6. Kluba sta se leta 2003 srečala tudi v polfinalu lige prvakov v katerem je Milan napredoval in v finalu premagal Juventus. Najboljši strelec v zgodovini mestnih derbijev je Ševčenko, ki je zabil 14 golov. V zadnjih sezonah Milan ni ravno blestel na tekmah proti Interu saj je na zadnjih 9 tekmah samo enkrat zmagal. Tokrat je za Milan štela samo zmaga saj so za večnimi rivali zaostajali za 8 točk in to razliko je bilo treba zmanjšati. V primeru zmage Intera bi jim do konca sezone gledali v hrbet, hkrati pa bi to bil hud udarec za ekipo in navijače.

Da bo ta derbi za naš klub nekaj posebnega se je vedelo hitro po odprtju prijav za tekmo. Zanimanje je bilo ogromno in prvi avtobus se je napolnil že po nekaj dneh tako, da se je začel polniti še drug avtobus katerega smo tudi napolnili do zadnjega sedeža. Številka se je ustavila pri 106, kar je pomenilo nov vrhunec za naš navijaški klub saj smo krepko presegli prejšnjo rekordno udeležbo. 23. 11.2014 je prav tako na mestni derbi odšlo 94 navijačev AC Milana. Če se malo ozremo po »konkurenci« smo bili številčno najbolj zastopani navijaški klub s področja bivše Jugoslavije. Tukaj bi se zahvalil Aneju Škerlu, ki je žrtvoval veliko ur prostega časa za urejanje prijav in nabavo kart. Na pot smo se iz štajerske odpravili že ob pol šesti uri zjutraj. V Mariboru so se nam že v tradicionalno velikem številu pridružili navijači Milana iz prekmurja, nekaj je bilo tudi nas iz štajerske. Z manjšo zamudo, ki pa smo jo tekom poti nadoknadili smo krenili na 600 km dolgo pot do Milana. Tradicionalno s pivom na tešče. Vmes smo stali še v Celju, Ravbarkomandi in Fernetičih kjer smo pobrali ostale navijače, dobro razpoložene, z visokimi pričakovanji. Uro za nami je iz Ljubljane krenil še drug avtobus, ki je navijače pobiral še v Ajdovščini in na Vrtojbi. Prvi malo daljši postanek smo opravili na Gonarsu kjer se je zbrala celotna odprava navijaškega kluba in potem smo v odličnem vzdušju skupaj nadaljevali pot proti Milanu. Vožnja proti Milanu je potekala brez posebnosti, čas je hitro mineval, vse je potekalo po planu in okrog druge ure smo že prispeli v Milano pred San Siro.

Pogled na ta stadion je vedno znova fascinanten, nikoli se ga ne naveličaš. Impozantno čudo od stadiona, še vedno višek arhitekture, čeprav je star kot zemlja. Stadion z dušo in zgodovino, ki mu na svetu ni para. Ko ga vidiš, vstopiš na njega, se usedeš in občuduješ takrat ti je jasno, da nočeš nikoli dol in da mora to večno ostati dom Milana. Po prihodu okrog stadiona vlada zatišje in skoraj nič ne daje vtisa, da se bo tam čez nekaj ur odvijala ena največjih klubskih nogometnih tekem na svetu. Čez nekaj ur je seveda vse drugače. Pred stadionom smo naredili več skupinskih slik in se počasi odpravili na metro, ki se od te sezone naprej nahaja v neposredni bližini stadiona. Nekateri smo odšli v center mesta, nekateri pa so šli na ogled Case Milan, kjer se nahaja sedež kluba, muzej in Milan store. Sam sem si jo že ogledal. Najbolj te prevzame soba s trofejami, kjer se kar blešči. Tam notri se nahaja tudi sveti gral klubskega nogometa, pokal lige prvakov, ki jo je Milan osvojil 7 krat. Tam se vidi vsa veličina tega kluba. V Casi Milan pa lahko vidite tudi najbolj priznane individualne nogometne nagrade kot je zlata žoga katero je Marco Van Basten osvojil tri krat.  V samem centru pa seveda vse poti vodijo v mega store, kjer si ne moreš pomagati, da ne bi kupil kakšne malenkosti. Naša dva člana Anej in Pero pa sta si šla ogledati Milano iz vrha katedrale Duomo in sta bila nad videnim navdušena. V daljavi se da videti tudi San Siro tako, da priporočata vsem, ki še niste bili na vrhu, da si to ogledate.

V samem centru je čas minil dokaj hitro in okrog 18h smo se iz centra odpravili proti stadionu. V tem času je metro seveda že nabito poln in se notri počutiš kot sardele v konzervi. Po prihodu iz centra so počasi sledile priprave za odhod na tekmo in slabo uro pred tekmo smo se (nekateri že prej) odpravili proti Stadionu. Na stadionču je počasi sledilo ogrevanje glasilk. Vsi smo čakali na kultno Sara perche ti amo potem pa je sledila predstavitev obeh ekip, kar je že samo po sebi posebno doživetje. Prvo se je napovedalo inter in vsak njihov igralec posebej je bil deležen salve žvižgov, nato pa je sledila huronska najava domače ekipe in tu se dereš na glas kolikor ti glas dopušča. Tik preden se je tekma začela je Curva sud poskrbela še za en vrhunec. V koreografiji je po dolgem času sodelovala celotna južna tribuna od prvega do tretjega ringa. Spomnili pa so se na tekmo iz sezone 84/85, ko je Milan po dolgih letih prekinil urok in zmagal na derbiju. Ko se Curva potrudi je brez konkurence daleč okrog. Njene koreografije so spektakularne in prava paša za oči in tudi tokrat je bilo tako.

Milan je odločno krenil v tekmo, bil je agresiven, borili so se kot se spodobi toda v igri je bilo kar nekaj napak in v prve pol ure si niso priigrali resne priložnosti za gol. Vseeno so imeli Inter pod kontrolo in tudi oni v napadu niso pokazali nekega presežka. V 35. minuti pa je sledil trenutek, ki smo ga vsi že nestrpno čakali. Po predložku Honde pred vrata Handanovića je iz bližine z glavo zadel Alex in stadion je eksplodiral. Do konca polčasa ni prišlo do spremembe rezultata in Milan je odšel na odmor v zasluženem vodstvu. Navijači smo bili seveda več kot zadovoljni in smo nestrpno čakali na nadaljevanje tekme. V drugem polčasu se je že hitro začela drama. Za prvo je poskrbel Donnarumma pri izbijanju žoge kar je povsem iztirilo Mancinija, katerega je sodnik poslal na tribuno. Sredi polčasa pa smo doživeli šok. Na začudenje vseh je Damato sredi lepega dosodil penal za Inter. Izvajalec je bil Icardi, Donnarumma ga je čakal do konca kaj bo naredil in tipo je žogo poslal v vratnico. Sledila je vsesplošna histerija na tribunah, še večja kot ob golu. Madonnina je tokrat bila na strani Milana. Nekaj minut kasneje, ko se je situacija komaj prav polegla pa je sledil dokončen potop bratrancev. Iz desne strani je predložek pred vrata poslal Niang na pravem mestu pa se je znašel Bacca in iz neposredne bližine zabil gol za visoko vodstvo Milana. Tokrat je bilo vsem nam jasno, da bo ta večer nekaj posebnega. V 77. Minuti je Milan zabil še tretji gol na tekmi, tokrat je bil strelec Niang. Do konca tekme se je samo še slavilo na tribunah, na teren pa se smešilo Inter kot je dolg in širok. Navijači smo pri menjavah z velikim aplavzom pozdravili Bacco in Nianga, ki sta odločila derbi. Milan je nato tekmo rutinirano pripeljal do konca.

Navijači smo končno prišli na svoj račun. Mi v navijaškem klubu poskrbimo, da bi to bilo nepozabno doživetje, na koncu pa je vedno ekipa Milana tista, ki mora dati piko na i. Tokrat so nas totalno presenetili in nam pričarali veličasten večer s spektakularno zmago nad Interjem. V okviru AC Milan Slovenija smo si ogledali že številne tekme v živo toda brez dvoma je to bil eden največjih vrhuncev do tega trenutka. Zaslužili smo si, sploh po tisti epski katastrofi, ki so nam jo prikazali na zadnjem obisku San Sira proti Napoliju, ko je ta deklasiral Milan z 0-4. Oddolžili so se v velikem slogu.

Po 23. uri smo se počasi odpravili proti Sloveniji. Slavje se je nato nadaljevalo še na avtobusu, nekateri so vztrajali vse tja do Benetk, ko je zmanjkalo pijače. ;) V Slovenijo smo prispeli okrog 5h ure kjer smo se na postojankah začeli poslavljati. Zadnje navijače smo odložili v Mariboru in tako več kot uspešno zaključili še en obisk tekme v Milanu, ki je bil tokrat zares poseben. To se ne bo pozabilo nikoli. Na tem mestu bi se zahvalil celotni ekipi, ki je potovala z nami v Milano. Mi smo se potrudili in dali vse od sebe. Hvala, da ste nam zaupali in se z nami udeležili ogleda te tekme. Hvala prevozniku Weber in ekipi AC Milan Slovenija, ki je skrbela za organizacijo tekme. Upam, da se še vidimo in da skupaj doživimo še kakšno noro in nepozabno noč na San Siru. Verjamem, da nas čakajo še velike stvari.

Forza Milan!! Ale

Davor Krepfl - presidente